- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 1564/2020/TE o zavrnitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, da javnosti odobri dostop do glasovanj in razprav njegovega odbora nadzornikov o osnutkih regulativnih tehničnih standardov
Odločba
Primer 1564/2020/TE - Preiskava uvedena dne Torek | 29 september 2020 - Odločba z dne Torek | 18 maj 2021 - Zadevna institucija ali organ Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ( Rešila institucija ) - Država Belgija
Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), da javnosti odobri dostop do rezultatov glasovanja, in s tem povezano obrazložitev odločitve odbora nadzornikov o osnutku regulativnega tehničnega standarda o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih.
Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in prišla do predhodne ocene, da so osnutki regulativnih tehničnih standardov, kot jih je sprejel odbor nadzornikov EIOPA, in vsi dokumenti, povezani z njihovim sprejetjem, pomembni elementi postopka za sprejetje delegiranega akta, ki bo sledil, s strani Evropske komisije. V zvezi s tem varuhinje človekovih pravic niso prepričali argumenti EIOPA za zavrnitev dostopa javnosti, zato je zavzela predhodno stališče, da bi moral EIOPA objaviti zahtevane informacije.
EIOPA je pozitivno odgovoril na predhodno oceno varuhinje človekovih pravic. EIOPA se je zavezal, da bo razkril zahtevane informacije in zagotovil, da bodo prihodnji zapisniki njegovega odbora nadzornikov vsebovali ustrezne informacije o glasovanju članov odbora v zvezi z odločitvami o zakonodajnih dokumentih. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila odgovor organa EIOPA in sprejete ukrepe ter zaključila preiskavo.
Ozadje pritožbe
1. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) je eden od treh evropskih nadzornih organov, odgovornih za finančni nadzor na ravni EU. V okviru te strukture je vloga EIOPA „zaščititi javne vrednote, kot so stabilnost finančnega sistema, preglednost trgov in finančnih produktov“[1].
2. Ena od nalog organa EIOPA je razviti „osnutek regulativnih tehničnih standardov“ (osnutek regulativnih tehničnih standardov), ki nadalje razvijajo, določajo in/ali določajo pravila, določena v zakonodaji. Evropska komisija nato sprejme osnutke regulativnih tehničnih standardov kot „regulativne tehnične standarde“ v obliki delegiranega akta [2].
3. Pritožnik je 23. julija 2020 zaprosil za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s sprejetjem osnutka regulativnih tehničnih standardov organa EIOPA o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih. Zadevni osnutek regulativnih tehničnih standardov se je nanašal na standardizirane informacije iz dokumenta s ključnimi informacijami, ki morajo biti na voljo malim vlagateljem, da lahko razumejo in primerjajo gospodarske in pravne značilnosti paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov.
4. Pritožnik je EIOPA zaprosil za izide glasovanja in s tem povezano utemeljitev odločitve odbora nadzornikov o zadevnem osnutku regulativnih tehničnih standardov. Na splošno je pritožnik menil, da bi bilo treba podrobnosti glasovanja odbora EIOPA o „zakonodajnih zadevah“objaviti.
5. Organ EIOPA je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov.
6. Pritožnik je EIOPA zaprosil, naj ponovno preuči svojo odločitev, tako da je vložil tako imenovano „potrdilno prošnjo“.
7. EIOPA je 11. septembra 2020 potrdil svojo prvotno odločitev o zavrnitvi dostopa na podlagi naslednjih razlogov:
- Zahtevani dokumenti so zaščiteni s četrto alineo člena 4(1)(a) pravil EU o dostopu javnosti do dokumentov [3], ki se nanaša na zaščito finančne politike Unije v sektorju zavarovanj in poklicnih pokojnin. EIOPA je pojasnil, da morajo člani njegovega odbora delovati neodvisno in objektivno ter ne smejo biti pod nobenim javnim ali zasebnim vplivom. To bi bilo mogoče le v „varnem prostoru“, ki člane ščiti pred „neprimernim zunanjim vplivom“.
- Zahtevani dokumenti so zaščiteni s členom 4(3) pravil EU o dostopu javnosti do dokumentov, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja. Posamezni glasovi in utemeljitev članov odbora so namenjeni „notranji uporabi kot del razprav odbora“. Za take informacije velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz člena 70 uredbe o ustanovitvi EIOPA. Poslovnik odbora nadzornikov določa, da so postopki odbora zaupni [4].
- Evidence glasovanja vsebujejo osebne podatke, ki so zaščiteni s členom 4(1)(b) pravil EU o dostopu javnosti do dokumentov.
- EIOPA je menil, da je sprejetje regulativnih tehničnih standardov izključna in dokončna vloga Komisije ter da odbor EIOPA ne sodeluje v zakonodajnem postopku Komisije.
8. Pritožnik, ki ni bil zadovoljen z odgovorom EIOPA, se je 16. septembra 2020 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.
Predhodna ocena varuha človekovih pravic
9. Varuhinja človekovih pravic je v svoji predhodni oceni [5] menila, da so osnutki regulativnih tehničnih standardov, kot jih je sprejel odbor nadzornikov EIOPA, in vsi dokumenti, povezani z njihovim sprejetjem, pomembni elementi postopka za sprejetje ustreznega delegiranega akta s strani Komisije. Varuhinja človekovih pravic je prišla do te predhodne ocene, potem ko je ugotovila, da Komisija sicer uradno potrjuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, „da bi jim dala zavezujoč pravni učinek“,[6] vendar vsebinsko delo v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi opravlja EIOPA, kar je varno v zelo izjemnih okoliščinah. [7]
10. Varuhinja človekovih pravic je potrdila, da dokumenti, ki jih je zahteval pritožnik, razkrivajo, kateri člani odbora, tj. kateri nacionalni nadzorni organi so glasovali za osnutek regulativnih tehničnih standardov ali proti njemu (ali so se vzdržali) in zakaj. Menila je, da bi javno razkritje zahtevanih dokumentov verjetno okrepilo demokratično naravo Unije, saj bi javnosti, vključno s pritožnikom, omogočilo, da preuči razloge, ki so jih nacionalni nadzorni organi navedli za glasovanje o zadevnem osnutku regulativnih tehničnih standardov. Poudarila je, da je razumevanje stališč različnih predstavnikov držav članic ključnega pomena v demokratičnem sistemu, ki je odgovoren svojim državljanom.
11. Varuhinja človekovih pravic je menila, da njena predhodna ocena temelji na pravu EU - v Pogodbah EU in pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov - kot jih razlaga Sodišče EU.
12. Opozorila je, da Pogodbi EU vsakemu državljanu podeljujeta „pravico do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije“. [8] Zato je treba odločitve EU sprejemati „čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“.[9] Ta posebna pravica velja za posebno pomembno, kadar institucije EU delujejo v svoji „zakonodajni pristojnosti“,[10] saj je možnost državljanov, da nadzorujejo vse informacije, ki so podlaga za zakonodajno ukrepanje EU, in so z njimi seznanjeni, predpogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic.[11]
13. Pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov določajo, da je treba ne le akte, ki jih je sprejel zakonodajalec EU, ampak tudi splošneje dokumente, ki so bili pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje pravno zavezujočih aktov, šteti za „zakonodajne dokumente“in morajo biti ob upoštevanju veljavnih izjem čim bolj neposredno dostopni.[12] Pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov določajo, da „zakonodajna pristojnost“vključuje dejavnosti institucij EU v okviru njihovih delegiranih pooblastil, kot je sprejemanje delegiranih aktov.[13] Sodišče je dodatno razširilo razumevanje dokumentov, ki bi morali imeti širši dostop do „zakonodajnih dokumentov“. Sodišče je menilo, da bi bilo treba tak širši dostop odobriti tudi za dokumente, ki jih institucija strogo gledano ne pripravi, ko opravlja svojo zakonodajno funkcijo [14], vendar vsebujejo „informacije, ki so pomembni elementi zakonodajnega postopka EU“[15] Sodišče je ugotovilo, da bi razkritje takih dokumentov „lahko povečalo preglednost in odprtost zakonodajnega postopka kot celote“[16].
14. Varuhinja človekovih pravic je zavzela predhodno stališče, da to razlogovanje velja za dokumente, obravnavane v tej preiskavi. Zato je sklenila, da bi morali biti zadevni dokumenti upravičeni do širšega dostopa do „zakonodajnih dokumentov“in da je treba izjeme, določene v pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov, uporabljati še bolj restriktivno, kadar gre za take dokumente.
15. Organ EIOPA se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na več izjem v pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov.
16. Varuhinja človekovih pravic je menila, da glavni argument [17], na katerega se je skliceval EIOPA, da bi zavrnil dostop javnosti do zahtevanih dokumentov, in sicer da bi člane svojega odbora zaščitil pred zunanjimi pritiski, da bi jim omogočil neodvisno in objektivno delovanje, ni bil prepričljiv.
17. Opozorila je, da je izražanje stališč državljanov EU o osnutkih zakonov sestavni del uveljavljanja njihovih demokratičnih pravic. Izražanja takih stališč ni mogoče razumeti kot nepotreben zunanji pritisk. Namesto tega je to nekaj, kar je treba pozdraviti in celo spodbujati.
18. Varuhinja človekovih pravic je v vsakem primeru menila, da so trditve EIOPA o obstoju zunanjega pritiska še vedno nejasne in splošne.[19] Tudi če bi bil obstoj takega zunanjega pritiska dokazan, pa še vedno ni jasno, kako bi tak pritisk resno ogrozil zmožnost odbora EIOPA, da deluje popolnoma neodvisno in izključno v interesu Unije.
19. Varuhinja človekovih pravic je nadalje menila, da EIOPA ne more uporabiti poslovnika svojega odbora, ki določa, da so vsi postopki odbora zaupni [20], da bi zavrnil dostop javnosti do dokumentov, če primarno ali sekundarno pravo EU zahteva njihovo razkritje.
20. Nazadnje, kar zadeva trditev EIOPA, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, je varuhinja človekovih pravic menila, da bi bilo mogoče morebitne pomisleke v zvezi z varstvom osebnih podatkov rešiti s prikritjem imen, (e-poštnih) naslovov, telefonskih številk in podpisov iz dokumentov, preden se ti razkrijejo.
21. Glede na to predhodno oceno je varuh človekovih pravic ugotovil, da bi moral EIOPA odobriti (delni) dostop javnosti do rezultatov glasovanja in s tem povezane obrazložitve v zvezi z odločitvijo odbora nadzornikov o zadevnem osnutku regulativnih tehničnih standardov.
Odgovor EIOPA na predhodno oceno varuhinje človekovih pravic
22. EIOPA se je v svojem odgovoru strinjal s predhodno oceno varuhinje človekovih pravic, da so osnutki regulativnih tehničnih standardov, kot jih je sprejel odbor nadzornikov EIOPA, in vsi dokumenti, povezani z njihovim sprejetjem, pomembni elementi postopka za sprejetje ustreznega delegiranega akta s strani Komisije in da zato vsebujejo informacije, ki so pomembni elementi zakonodajnega postopka EU.
23. Na podlagi tega se je EIOPA strinjal z razkritjem zahtevanih informacij. V prihodnje se je organ EIOPA zavezal tudi, da bo zagotovil, da bodo prihodnji zapisniki njegovega odbora nadzornikov vsebovali ustrezne informacije o glasovanju članov v zvezi z odločitvami o zakonodajnih dokumentih, tj. regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih. V zvezi s tem se je organ EIOPA zavezal, da bo sprejel potrebne spremembe poslovnika svojega odbora nadzornikov.
24. Organ EIOPA je v zvezi s predhodno oceno varuhinje človekovih pravic podal štiri dodatne pripombe:
- Prvič, EIOPA je navedel, da že objavlja vse vsebinske dokumente zaradi morebitnega sprejetja zakonodajnih dokumentov [21], vključno z zadevnimi nesprejetimi osnutki regulativnih tehničnih standardov. Vendar EIOPA sprejema oceno varuhinje človekovih pravic, da lahko opredelitev „zakonodajnih dokumentov“ zajema tudi postopkovne dokumente, kot so evidence glasovanja. V zvezi s tem je organ EIOPA ponovil, da njegov odbor nadzornikov odločitve sprejema kolegijsko in da bi se vsaka pritožba zoper tako odločitev nanašala na kolegijsko odločitev in ne na posamezne glasove, ki jih oddajo člani odbora.
- Drugič, EIOPA je opozoril, da je neodvisnost njegovega odbora določena v členu 42 uredbe o ustanovitvi EIOPA. EIOPA si zato prizadeva zagotoviti konkretna jamstva neodvisnosti, ki člane njegovega odbora ščitijo pred neupravičenimi posegi in posledicami po tem, ko izrazijo svoja stališča ali glasujejo.
- Tretjič, EIOPA je pojasnil, da ni trdil, da zaupnost zahtevanih informacij izhaja iz poslovnika odbora nadzornikov. Namesto tega je EIOPA trdil, da se s poslovnikom izvaja splošna ureditev zaupnosti v skladu s členom 70 uredbe o ustanovitvi EIOPA (poklicna tajnost). V zvezi s tem se je skliceval na ustrezno sodno prakso, v skladu s katero lahko zahteva po varovanju poslovne skrivnosti dejansko deluje kot ločena izjema, ki omogoča nerazkritje, neodvisno od izjem, določenih v pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov.
- Četrtič, ustanovna uredba EIOPA od EIOPA ne zahteva, da posamezne glasove članov odbora deli tudi z Evropskim parlamentom, kar kaže, da Unija priznava občutljivost teh informacij.
Ocena varuha človekovih pravic
25. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odgovor EIOPA na njeno predhodno oceno.
26. EIOPA je pritožbo rešil z razkritjem informacij, ki jih je zahteval pritožnik, in zavezo, da bo zagotovil, da bodo prihodnji zapisniki njegovega odbora nadzornikov vsebovali ustrezne informacije o glasovanju članov v zvezi z odločitvami o zakonodajnih dokumentih.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave to zadevo zaključila z naslednjim zaključkom:
Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sprejel v odgovor na pomisleke iz njene predhodne ocene. EIOPA je pritožbo rešil z razkritjem informacij, ki jih je zahteval pritožnik, in zavezo, da bo zagotovil, da bodo prihodnji zapisniki njegovega odbora nadzornikov vsebovali ustrezne informacije o glasovanju članov v zvezi z odločitvami o zakonodajnih dokumentih.
Pritožnik in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine bosta obveščena o tej odločbi.
Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 18. 2021
[1] Uvodna izjava 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32010R1094 (v nadaljnjem besedilu: „Ustanovna uredba EIOPA“)
[2] Postopek je določen v členu 10 uredbe o ustanovitvi EIOPA. https://www.eiopa.europa.eu/sites/default/files/publications/administrative/esa-regulation.pdf
[3] Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32001R1049
[4] Člen 6(1) poslovnika odbora nadzornikov EIOPA, ki je na voljo na: https://www.eiopa.europa.eu/sites/default/files/publications/administrative/bos-rules_of_procedure.pdf
[5] Dopis evropske varuhinje človekovih pravic organu EIOPA z dne 28. januarja 2021, na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/137470
[6] Uvodna izjava 22 uredbe o ustanovitvi EIOPA.
[7] Praviloma „Komisija ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga pripravi EIOPA, brez predhodne uskladitve z Organom“, glej člen 10 uredbe o ustanovitvi EIOPA.
[8] Člen 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
[9] Člena 1 in 10(3) PEU.
[10] Uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.
[11] Glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 1. julija 2008, Švedska in Turco proti Svetu, C‐39/05 P in C‐52/05 P, točka 46: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-39/05&language=en in z dne 17. oktobra 2013, Svet proti Access Info Europe, C‐280/11 P, točka 33: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-280/11&language=EN.
[12] Člen 12(2) in uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.
[13] Uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.
[14] Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 4. septembra 2018, ClientEarth/Komisija, C-57/16, točka 86: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-57/16&language=en.
[15] točka 91.
[16] odst. 92.
[17] Več podrobnosti o trditvah EIOPA je vključenih v poročilo o inšpekcijskem sestanku, ki je potekal 23. oktobra 2020. Poročilo je na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/report/en/135314
[18] Kot je navedlo Sodišče, „[č]e želijo državljani uresničevati svoje demokratične pravice, morajo imeti možnost podrobno spremljati postopek odločanja v institucijah, ki sodelujejo v zakonodajnih postopkih, in imeti dostop do vseh ustreznih informacij“, sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 22. marca 2018, Emilio de Capitani/Evropski parlament, zadeva T‐540/15, točka 98, na voljo na: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=200551&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=22708998
[19] Čeprav je Sodišče priznalo, da je lahko varstvo postopka odločanja pred usmerjenim zunanjim pritiskom legitimen razlog za omejitev dostopa do dokumentov, je poudarilo tudi, da je treba resničnost takega zunanjega pritiska „z gotovostjo“ dokazati in da je treba „predložiti dokaze o razumno predvidljivem tveganju“, da bi ta zunanji pritisk znatno vplival na zadevno odločitev, zadeva T‐144/05, Pablo Muñiz proti Komisiji, ECLI:EU:T:2008:596, točka 86, na voljo na: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=74008&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=11036284; Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 22. marca 2018, Emilio de Capitani/Evropski parlament, T‐540/15, točka 99.
[20] Člen 6(1) Poslovnika odbora nadzornikov EIOPA, ki je na voljo na: https://www.eiopa.europa.eu/sites/default/files/publications/administrative/bos-rules_of_procedure.pdf
[21] Kot so ocene učinka, posvetovalni dokumenti in povratne informacije, nasveti deležnikov in končna poročila o vseh tehničnih standardih.