- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Odločitev v zadevi 41/2019/NH o odločitvi Evropske komisije, da od uslužbenca izterja preplačani znesek otroških dodatkov
Odločba
Primer 41/2019/NH - Preiskava uvedena dne Petek | 11 oktober 2019 - Odločba z dne Petek | 11 oktober 2019 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Belgija
Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske komisije, da od uslužbenca izterja preplačani znesek otroških dodatkov EU. Nadomestila so bila izplačana za otroke moža uslužbenca. Odločba je temeljila na dejstvu, da nacionalni otroški dodatki, izplačani nekdanji ženi moža uslužbenca, niso bili odšteti od dodatkov Unije.
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ima Komisija pravico izterjati zneske, ker bi morala uslužbenka vedeti, da je bila plačana preveč. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik je javni uslužbenec EU, ki od leta 2003 dela za Evropsko komisijo. Poročena je z dvema otrokoma. Pritožnikov mož ima tudi tri otroke iz prejšnje zakonske zveze. V skladu s sporazumom o razvezi zakonske zveze ima mož skupno skrbništvo nad tremi otroki, kar pomeni, da včasih živijo z njim in pritožnikom.
2. Pritožnik od uprave EU prejema družinske dodatke za tri otroke svojega moža na podlagi kadrovskih predpisov EU [1]. V skladu s kadrovskimi predpisi bi bilo treba vse druge podobne dodatke, ki se izplačujejo iz drugih virov, odšteti od dodatkov, ki jih izplačuje uprava EU [2].
3. Ko je pritožnica leta 2008 zaprosila za prejemanje dodatkov EU za tri otroke svojega moža, je Komisijo obvestila, da biološka mati treh otrok prejema družinske dodatke od belgijskih organov. Vendar je navedla, da ne more prijaviti natančnih zneskov nacionalnih dodatkov, ker njen mož in mati njegovih treh otrok nista bila več obveščena.
4. Od leta 2009 je pritožnica prejemala celotne dodatke EU za otroke svojega moža. Nacionalni dodatki, ki jih je prejela biološka mati, niso bili odšteti od dodatkov EU.
5. Komisija je to napako ugotovila leta 2018 in se odločila, da od pritožnika izterja [3] 48 951,27 EUR, kar je znesek preveč izplačanih pravic za obdobje 2013–2018 [4].
6. Pritožnik je vložil upravno pritožbo [5] zoper odločbo o vračilu. Trdila je, da je Komisiji izjavila, da biološka mati prejema nacionalne dodatke, vendar ne more vedeti točnih zneskov. Trdila je tudi, da je domnevala, da so nadomestila EU, ki jih Komisija izplačuje od leta 2009, pravilna, saj je imela Komisija vse potrebne informacije o njenem položaju.
7. Komisija je zavrnila pritožnikovo upravno pritožbo. Trdila je, da morajo javni uslužbenci EU preveriti svoje plačilne liste in poročati o morebitnih napakah. Komisija je trdila tudi, da je znesek belgijskega otroškega dodatka javna informacija, ki je zlahka dostopna na spletu. Pritožnik bi zato lahko prijavil zneske, ki jih je prejela biološka mati.
8. Ker pritožnica ni bila zadovoljna, da je Komisija zavrnila njeno upravno pritožbo, se je januarja 2019 obrnila na varuhinjo človekovih pravic in se pritožila, da je Komisija neupravičeno izterjala preplačani znesek otroških dodatkov. Pritožnik je med drugim trdil, da je Komisija uporabila zavajajoče besedišče v več elektronskih sporočilih in celo na svojem intranetu („pravice, prejete iz drugih virov“, dodan poudarek). Komisija je z uporabo besede „prejeto“ pritožnico prepričala, da bi bilo treba odšteti le tista nadomestila, ki jih je prejela iz drugih virov, ne pa nadomestil, izplačanih tretjim osebam. Trdila je tudi, da metoda izračuna nacionalne olajšave ni lahko dostopna informacija, saj je le spletno simulacijsko orodje. Belgijski organi zaradi zaupnosti zavračajo razkritje zneska, ki ga je prejela biološka mati. Pritožnica meni, da ji je Komisija s tem, ko ji je izplačala vsa nadomestila, vzbudila legitimno pričakovanje, da je do njih upravičena.
Ugotovitve evropske varuhinje človekovih pravic
9. Družinski dodatki, izplačani iz drugih virov, se odštejejo od tistih, ki jih izplačuje uprava EU. Iz določbe Kadrovskih predpisov EU izhaja, da ni pomembno, kdo prejema nadomestilo iz drugih virov: „uslužbenci, ki prejemajo družinske dodatke [...], prijavijo podobne dodatke, ki se izplačujejo iz drugih virov; ta nadomestila se odštejejo od nadomestil, ki jih je izplačala [upravna služba EU]“[6]. Kot je trdila Komisija, je treba vse otroke obravnavati enako v smislu skupnega zneska otroškega dodatka. Noben otrok ne bi smel prejemati enakega dodatka tako od uprave EU kot od države članice. Vprašanje, komu je treba izplačati nadomestilo po razvezi zakonske zveze, je ločeno vprašanje.
10. V obravnavani zadevi je uprava Unije izplačala previsoko nadomestilo, saj se belgijsko nadomestilo, ki ga je prejemala biološka mati, ni odštelo od nadomestila EU. V Kadrovskih predpisih EU je navedeno, da se vsak preplačani znesek izterja, „če je prejemnik vedel, da ni upravičenega razloga za izplačilo, ali če je bilo dejstvo preplačila očitno tako, da zanj ni mogel vedeti“.[7] Glede na jasno formulacijo pravila v Kadrovskih predpisih v zvezi z odbitki družinskih dodatkov (glej prejšnji odstavek) in dejstvo, da je pritožnik vedel, da biološka mati prejema nacionalne dodatke za tri otroke, pritožnik ni mogel prezreti dejstva, da prejema dodatke EU, do katerih ni upravičen. V zvezi s tem bi moralo dejstvo, da se plačilni list pritožnika ni nanašal na noben odbit znesek, vzbuditi zadostne dvome, da bi pritožnik zadevo preveril pri Komisiji. Ta ugotovitev velja ne glede na to, ali je pritožnik vedel za točen znesek dodatkov, ki jih je prejela biološka mati.
11. Ugotovitev, da je bila Komisija upravičena (in celo zavezana) izterjati preplačani znesek, ne spremeni dejstvo, da je Komisija pomotoma plačala celotne dodatke in da je v več elektronskih sporočilih in na intranetu uporabila formulacijo „dodatek, prejet iz drugih virov“. Nobenega legitimnega pričakovanja ni, da bo prejel znesek, ki je v nasprotju s pravili, v tem primeru Kadrovskimi predpisi.
12. Varuh človekovih pravic se zaveda težav, ki se lahko pojavijo v primeru, ko je treba pridobiti informacije od nekdanjega zakonca. Vendar se ta zadeva nanaša na odločbo Komisije o vračilu kot tako in ne na zneske, za katere se je Komisija odločila, da jih bo izterjala. V pritožbi ni dokazov, da je pritožnik izpodbijal način, kako je Komisija izračunala preplačani znesek.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:
Komisija v svoji odločitvi o izterjavi dela družinskih dodatkov, izplačanih pritožniku [8], ni ravnala nepravilno.
Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
Tina Nilsson
Vodja preiskav – enota 4
Strasbourg, 11. 2019
[1] Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A01962R0031-20140501
[2] Člen 67(2) Kadrovskih predpisov: „Uradniki, ki prejemajo družinske dodatke iz tega člena, prijavijo podobne dodatke, ki se izplačujejo iz drugih virov; ta nadomestila se odštejejo od nadomestil, izplačanih v skladu s členi 1, 2 in 3 Priloge VII. (...)“
[3] V skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov.
[4] V skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov se lahko izterjajo le zneski, ki so bili preplačani za zadnjih pet let, razen če je prejemnik preplačanega zneska namerno zavajal upravo.
[5] V skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov.
[6] Člen 67 Kadrovskih predpisov.
[7] Člen 85 Kadrovskih predpisov.
[8] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadev v skladu s členom 11 sklepa Evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.