Zadeva se je nanašala na uslužbenca Evropske centralne banke (ECB), ki je menil, da ga je nadrejeni nadlegoval. Na to se je pritožil v začetku leta 2021. ECB je začela upravno preiskavo in hkrati pritožnika zaradi lastne zaščite napotila na drugo delovno mesto v ECB.

Upravna preiskava je trajala dve leti in pol in je bila zaključena tri leta po tem, ko je pritožnik prvič zaprosil za pomoč. V upravni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bil pritožnik nadlegovan, in uradno uveden disciplinski postopek proti nadrejenemu.

Med nadaljnjim ukrepanjem ECB na podlagi izida upravne preiskave se je pritožnik obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Trdil je, da je prišlo do nerazumnih zamud v postopku.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je ECB zaključila disciplinski postopek in pritožnik se je na koncu vrnil na svoje glavno delovno mesto.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je prišlo do nerazumnih zamud v vseh fazah obravnave zadeve v ECB in da ECB pri nadaljnjem ukrepanju ni obravnavala pomembnih vprašanj. Varuhinja človekovih pravic je zato ECB predlagala rešitev, in sicer, da se opraviči, plača odškodnino in zaposlenim zagotovi smiselno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja.

ECB je v svojem odgovoru na predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev izrazila obžalovanje zaradi tega, kar se je zgodilo. Organizirala je dodatno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja. Vendar ni ugotovila, da ima elemente, potrebne za preučitev finančnega nadomestila. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da škoda, ki jo je povzročila obravnava pritožnikovega primera nadlegovanja s strani ECB, žal ni bila popravljena z odgovorom ECB na predlog rešitve. Ker pa se priporočilo, ki ponavlja iste točke, ne zdi koristno, je varuhinja zaključila preiskavo s predlogi za sistemske izboljšave in ponovno pozvala ECB, naj sodeluje s pritožnikom, da bi ugotovila ustrezne finančne posledice njegovih nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na obravnavo pritožbe zaradi nadlegovanja, ki jo je vložil uslužbenec misije EU. Zadevna misija EU se je odločila začeti „predhodno preiskavo“, vendar se je soočala s težavami pri njenem dejanskem začetku.

Pritožnik je stopil v stik z Evropskim varuhom človekovih pravic, ko se je po več mesecih zdelo, da se predhodna preiskava ni začela.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in ESZD pozvala, naj poroča o razmerah.

ESZD je med preiskavo varuhinje človekovih pravic dejansko začela predhodno preiskavo, na podlagi katere je bilo pripravljeno poročilo, na podlagi katerega je bilo odločeno, da se začne disciplinski postopek.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je zamuda pri začetku predhodne preiskave kršitev pritožnikove temeljne pravice do razumnega časa za upravno obravnavo. Varuh človekovih pravic je poleg tega ugotovil, da je pri prvotni komunikaciji s pritožnikom prišlo do nepravilnosti.

Ker pa je predhodna preiskava medtem privedla do začetka s tem povezanega disciplinskega postopka, je varuhinja človekovih pravic preiskavo zaključila.