Pritožnik je delal kot strokovnjak za zunanjega izvajalca EU pri projektu v Tanzaniji, ki ga je financirala EU in ga je vodila delegacija Evropske unije v Tanzaniji in Vzhodnoafriški skupnosti. Pritožnik je trdil, da je izvajalec kršil tanzanijsko zakonodajo, ker se ni registriral v Tanzaniji, zaradi česar ni mogel pridobiti veljavnega delovnega dovoljenja. Izvajalec je nato pritožnika obvestil o svoji odločitvi, da prekine pogodbo, pri čemer je upošteval pomisleke glede pritožnikovega dela, ki jih je izrazila delegacija EU.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o pomislekih pritožnika glede tega, kako je delegacija obravnavala obe zadevi. V zvezi s tem se je varuhinja človekovih pravic sklicevala na svoje dosledno stališče, da bi bilo treba, kadar institucije EU zahtevajo zamenjavo strokovnjakov, ki delajo na projektih EU, te posameznike zaslišati, preden se jih zamenja. Čeprav je Komisija trdila, da ni zahtevala zamenjave strokovnjaka, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je Komisija sodelovala pri odločitvi o zamenjavi. Varuhinja človekovih pravic je tako ugotovila, da Komisija ni zagotovila spoštovanja pritožnikove pravice do zaslišanja pred njegovo zamenjavo, kar je pomenilo nepravilnost.  Predlagala je izboljšave, s katerimi bi preprečili, da bi se to vprašanje pojavilo v prihodnosti. 

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da glede na to, da je bila pritožnikova pogodba prekinjena, nadaljnje preiskave v zvezi z izdajo delovnega dovoljenja niso bile upravičene. Kljub temu je Komisiji predlagala izboljšave in jo pozvala, naj zadevo preveri, saj bi lahko vplivala na druge strokovnjake, ki delajo na projektu EU. 

 

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA), da predlogu za financiranje EU v okviru razpisa za zbiranje predlogov za leto 2023 za podoktorsko štipendijo Marie Skłodowske-Curie (MSCA-PF), ki je del programa EU Obzorje Evropa, ne podeli „pečata odličnosti“. REA je zavrnila podelitev pečata odličnosti predlogu, ker ima tožeča stranka sedež v Združenem kraljestvu.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je REA svojo odločitev razumno obrazložila in ravnala v skladu z veljavnimi pravili. Zato je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Vendar je agenciji REA predlagala, naj pritožniku in drugim prosilcem s sedežem v Združenem kraljestvu, ki so v enakem položaju, predloži pojasnilo in/ali izda javno izjavo, v kateri bo pojasnjen poseben položaj prosilcev s sedežem v Združenem kraljestvu v razpisih za zbiranje predlogov MSCA-PF za leto 2023, zlasti v zvezi s pečatom odličnosti.

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA), da izterja sredstva, izplačana nepridobitni organizaciji za projekt, financiran v okviru programa Evropa za državljane.

EACEA je zavrnila pritožnikovo zahtevo za podaljšanje projekta in ugotovila, da so nekateri stroški, ki jih je navedel pritožnik, neupravičeni, ker so se nanašali na dejavnosti, ki so se izvajale po datumu zaključka projekta, ali na dejavnosti z nezadostnim številom udeležencev.

EACEA je med preiskavo priznala pomanjkljivosti v načinu komuniciranja s pritožnikom v zvezi z morebitno razširitvijo projekta in mu ponudila nadomestilo za to. Varuh človekovih pravic je to pozdravil.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bilo stališče agencije EACEA o podaljšanju projekta in izterjavi sredstev razumno in v skladu z veljavnimi pravili. Zadeva je bila zato zaključena z ugotovitvijo, da EACEA ni ravnala nepravilno.

Ribiško plovilo (Adriana) s približno 750 migranti se je 14. junija 2023 prevrnilo in potopilo v mednarodnih vodah ob obali Pirosa v Grčiji. V naslednji operaciji iskanja in reševanja (SAR) je bilo rešenih 104 ljudi, 82 organov pa je bilo rešenih. Preostali potniki naj bi bili mrtvi. Čeprav je bilo v preteklosti veliko brodolomov ladij, ki so prevažale migrante v Evropsko unijo, vključno z brodolomom v Crotonu v Italiji 26. februarja 2023, ko je po ocenah umrlo 100 ljudi, se tragedija Adriana šteje za najsmrtonosnejšo in je povzročila mednarodno ogorčenje.

Incident je povzročil zaskrbljenost javnosti glede vloge in odgovornosti EU pri varovanju življenj v okviru njene migracijske in mejne politike. Predložene so bile trditve, da so ukrepi grške obalne straže neposredno ali posredno prispevali k omejitvi. Obstajajo različne nacionalne preiskave o vlogi HCG, vključno s tekočo preiskavo grškega varuha človekovih pravic, ki se je začela, potem ko se je HCG odločila, da ne bo začela lastne notranje disciplinske preiskave.

Glede na to, da je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) s svojimi skupnimi operacijami in dejavnostmi nadzora pogosto do neke mere vključena v odzivanje na izredne razmere na morju, je razumljivo, da javna zaskrbljenost zajema tudi njeno vlogo. Varuhinja človekovih pravic se je v odziv na tragedijo v Pilosu odločila začeti preiskavo na lastno pobudo.

Preiskava je pokazala, da je agencija Frontex upoštevala veljavna pravila in protokole, vendar je pokazala pomanjkljivosti pri tem, kako se agencija Frontex odziva v izrednih razmerah na morju, v katere je vključena, bodisi v okviru skupnih pomorskih operacij bodisi v okviru svojih ločenih večnamenskih dejavnosti zračnega nadzora.

Med njimi so neustrezne smernice o tem, kako naj se enote agencije Frontex odzovejo, kadar odkrijejo čolne v morebitnih izrednih razmerah v okviru svojih posebnih in edinstvenih dejavnosti, tudi v zvezi z izdajanjem signalov za izredne razmere. Preiskava je pokazala tudi potrebo po večji jasnosti glede vlog in odgovornosti ter, kar je pomembno, narave sodelovanja agencije Frontex z nacionalnimi organi.

Preiskava je pokazala tudi, da opazovalci spoštovanja temeljnih pravic agencije Frontex niso dovolj vključeni v odločanje o izrednih razmerah na morju, odkritih med dejavnostmi nadzora agencije Frontex.

Varuhinja človekovih pravic je za odpravo teh pomanjkljivosti podala vrsto predlogov. Vendar je varuhinja človekovih pravic poudarila, da ti predlogi o posebnih vidikih dela agencije Frontex ne zadostujejo za zapolnitev velike vrzeli, ki je nastala zaradi odsotnosti proaktivnega iskanja in reševanja v EU, zlasti v povezavi s ponavljajočimi se obtožbami o ravnanju organov v nekaterih državah članicah.

 V ta namen je varuhinja človekovih pravic predlagala, da bi moral izvršni direktor, kadar nacionalni organi ne izpolnjujejo ustrezno svojih obveznosti iskanja in reševanja ali so kako drugače vpleteni v kršitve temeljnih pravic in/ali kadar nacionalni organi omejujejo vlogo in zmogljivost agencije Frontex pri iskanju in reševanju, ponovno preučiti, ali bi morala agencija Frontex nadaljevati svoje dejavnosti v tej državi članici.

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske komisije, da izterja sredstva od koordinatorja projekta, ki ga je financirala EU in je bil izveden s sedmimi drugimi projektnimi partnerji.

Komisija se je po zunanji reviziji odločila, da bo od pritožnika kot koordinatorja projekta izterjala vse neupravičene stroške, ugotovljene v revizijskem poročilu za vse zadevne partnerje projekta.

Komisija se je v okviru preiskave odločila preklicati „nalog za izterjavo“, izdan pritožniku, in namesto tega izterjati ustrezna sredstva od vsakega zadevnega partnerja projekta. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila odločitev Komisije in zaključila preiskavo z ugotovitvijo, da je zadeva rešena.

Zadeva se je nanašala na to, da je delegacija EU v Alžiriji zavrnila plačilo dodatnih stroškov, ki jih je imel izvajalec med pandemijo COVID-19. Zaradi „postopka sporazumne poravnave“ v zvezi s tem je delegacija EU potrdila, da se lahko pritožniku povrnejo nekateri stroški, vendar je trdila, da drugi nastali stroški ne morejo biti povrnjeni.  

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da se pritožnik in Evropska komisija v bistvu nista strinjala glede razlage veljavnih pogodbenih določb. V takih primerih ni naloga varuha človekovih pravic, da določi, kako je treba razlagati pogodbo, temveč sodišča. Varuhinja človekovih pravic je menila, da stališče Komisije ni nerazumno. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.