Ozadje pritožbe

1. Ta očitek se nanaša na način, kako je Komisija obravnavala pritožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi s postopkom registracije avtomobilov na Nizozemskem.

2. Pritožnik, nizozemski državljan z belgijskim vozniškim dovoljenjem, je 23. novembra 2007 po elektronski pošti pri Generalnem direktoratu Komisije za pravosodje, svobodo in varnost (GD JLS) vložil pritožbo zaradi kršitve v zvezi s postopkom za registracijo avtomobilov na Nizozemskem. Pritožnik je v pritožbi pojasnil, da ima belgijsko vozniško dovoljenje, ker je nekaj časa živel v Bruslju. Navedel je, da se je moral v nasprotju z osebami z nizozemskim vozniškim dovoljenjem, ki lahko registrirajo svoje vozilo na Nizozemskem tako, da preprosto odidejo na pošto in predložijo svoje vozniško dovoljenje, najprej obrniti na občinske organe svojega matičnega kraja na Nizozemskem, da bi pridobil dokument, iz katerega je razvidno, da je vpisan v register prebivalstva. Ta dokument bi pritožniku skupaj z belgijskim vozniškim dovoljenjem omogočil registracijo avtomobila na Nizozemskem. Pritožnik je zato poudaril, da še vedno ni bilo "evropskega" napredka v zvezi z registracijo avtomobilov.

3. Pritožnik je v pritožbi Komisiji nadalje navedel, da nizozemska zakonodaja o registraciji avtomobilov vsebuje nekatere resne omejitve. Omenil je zlasti, da se lahko v skladu z nizozemsko zakonodajo v register prebivalstva vpiše le, če na Nizozemskem preživite vsaj štiri od šestih mesecev. Zato osebe (vključno z nizozemskimi državljani), ki večino leta preživijo na Nizozemskem (tj. več kot šest, vendar manj kot osem mesecev: na primer sedem mesecev na Nizozemskem in pet mesecev v tujini) ne morejo registrirati svojega avtomobila na Nizozemskem. Vendar nizozemski organi osebi ne dovolijo vožnje avtomobila, registriranega v drugi državi članici, če je njen uradni naslov na Nizozemskem. Pritožnik je trdil, da nizozemska pravila niso v skladu s pravili EU o svobodi gibanja in prebivanja v EU. Pritožnik je navedel, da je zadevo neuspešno poskušal predložiti nizozemskim organom.

4. Ker pritožnik od Komisije ni prejel odgovora ali potrdila o prejemu, je 23. decembra 2007 Komisiji po navadni pošti poslal svojo pritožbo.

5. Komisija je z elektronsko pošto z dne 3. januarja 2008 [1] potrdila prejem pritožnikovega dopisa in ga obvestila, da bo njegova pritožba obravnavana in da bo o tem obveščen.

6. Ker pritožnik po enem letu ni prejel nobenih povratnih informacij, je z dopisom z dne 7. januarja 2009 GD JLS vprašal o stanju zadeve. GD JLS ga je z dopisom z dne 3. marca 2009 obvestil, da njegovo pritožbo obravnava druga služba Komisije, in sicer Generalni direktorat za energetiko in promet (GD TREN), in da bo ta v naslednjih tednih pisal pritožniku.

7. Uradnica GD TREN je 11. marca 2009 po elektronski pošti stopila v stik s pritožnikom in ga vprašala, ali ga lahko pokliče, da bi dobila odgovor na nekatera vprašanja, ki jih je imela v zvezi s to zadevo. Med pritožnikom in uradnikom je 19. marca 2009 potekal telefonski pogovor. Ta pogovor se je dotaknil ustrezne nizozemske zakonodaje o vpisu v register prebivalstva, davčnih zadev in vprašanja, ali se v tej zadevi uporablja načelo subsidiarnosti. V nadaljnjem elektronskem sporočilu z dne 19. marca 2009 je uradnik GD TREN pritožniku posredoval tudi kontaktne podatke njegovega sodelavca v Generalnem direktoratu za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD).

8. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 24. marca 2009 uradniku GD TREN predložil dodatne informacije o zadevni nizozemski zakonodaji (v zvezi z zgoraj navedenim merilom štirih od šestih mesecev prebivanja na Nizozemskem) in navedel, da čaka na odgovor Komisije na njegovo pritožbo.

9. Ker pritožnik od marca 2009 ni zaslišal Komisije, je 24. decembra 2009 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

10. Komisija je z elektronsko pošto z dne 10. junija 2010 pritožnika obvestila, da je nizozemske organe pozvala, naj predložijo pripombe na pritožnikovo pritožbo. Komisija je pritožnika nadalje obvestila, da so nizozemski organi odgovorili, da se bodo odzvali do konca leta.

11. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 17. junija 2010, naslovljenem na Komisijo, izrazil presenečenje nad dejstvom, da Komisija sama še ni sprejela (začasnega) stališča o zadevi, in je namesto tega nizozemske organe pozvala, naj sprejmejo stališče, pri čemer jim je dala na voljo šest mesecev za odziv.

12. Komisija je z elektronskim sporočilom z dne 20. julija 2010 pritožnika obvestila, da je začela formalni postopek za ugotavljanje kršitev, kar pomeni, da so bili nizozemski organi pozvani, naj se odzovejo prej kot do konca leta 2010. Komisija je navedla, da bo pritožnika obveščala o poteku postopka. Pritožnik je 8. avgusta 2010 po elektronski pošti odgovoril, da se veseli nadaljnjega razvoja dogodkov.

13. Komisija je z dopisom z dne 15. marca 2011 pritožnika obvestila, da je po podrobni analizi dokumentacije ugotovila, da je nizozemska zakonodaja o registraciji avtomobilov v skladu s pravom EU. Zlasti je navedla, da se zdi, da je nizozemska zakonodaja dejansko ugodnejša od zahtev iz direktiv 83/182/EGS [2] in 83/183/EGS [3], ker je v skladu z nizozemsko zakonodajo "običajno prebivališče" kraj, kjer oseba prebiva štiri mesece od šestih, kar je manj kot 185 dni na leto v navedenih direktivah. Službe Komisije so zato pritožnika obvestile, da bo Komisija zaključila preiskavo, če od pritožnika v štirih tednih ne bo prejela dodatnih elementov.

Predmet preiskave

14. Varuh človekovih pravic je pritožnikovo trditev in trditev povzel na naslednji način:

Komisija ni obravnavala pritožbe pritožnika z dne 23. novembra 2007 (v skladu s katero je zadevna nizozemska zakonodaja o postopku registracije avtomobilov kršila zakonodajo EU) v skladu z načeli dobrega upravljanja.

Komisija bi morala Nizozemsko pozvati, naj spoštuje svoje obveznosti v skladu s pravom EU.

15. V zvezi z obtožbo je varuh človekovih pravic prosil Komisijo, naj pojasni, ali je pritožbo zaradi kršitve obravnavala v skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti ("Sporočilo")[4].

Preiskava

16. Pritožba je bila posredovana Komisiji v mnenje. Pritožnik je 25. junija 2010 varuhu človekovih pravic poslal dopis v zvezi z najnovejšimi dogodki v zadevi. Komisija je svoje mnenje poslala 30. junija 2010. Posredovana je bila pritožniku v vednost. Ker pa Komisija v svojem mnenju ni pojasnila, ali je pritožbo zaradi kršitve obravnavala v skladu s sporočilom, jo je varuhinja človekovih pravic pozvala, naj predloži dodatno mnenje. Komisija je svoje dodatno mnenje poslala 5. novembra 2010. Pritožnik je 22. decembra 2010 poslal svoje pripombe na mnenje Komisije in dodatno mnenje. Pritožnik je 2. avgusta 2011 opravil telefonski pogovor z uradom varuha človekovih pravic in po elektronski pošti poslal nekaj dodatnih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna neustrezna obravnava pritožbe zaradi kršitve in z njo povezanega zahtevka

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

17. Pritožnik je trdil, da Komisija njegove pritožbe z dne 23. novembra 2007 (v skladu s katero je zadevna nizozemska zakonodaja o postopku registracije avtomobilov kršila pravo EU) ni obravnavala v skladu z načeli dobrega upravljanja. Trdil je, da bi morala Komisija pozvati Nizozemsko, naj spoštuje svoje obveznosti v skladu s pravom EU. Pritožnik je izrazil presenečenje, da je Komisija pokazala tako malo zanimanja za dejstvo, da nizozemski državljan, ki ima stalno prebivališče na Nizozemskem, vendar nekaj mesecev letno prebiva tudi v drugi državi članici (Belgiji), ni imel pravice voziti avtomobila z nizozemsko registrsko tablico.

18. Komisija je v prvem mnenju navedla, da je imela po tem, ko ji je pritožnik predložil pritožbo, več stikov s pritožnikom. Marca 2009 je pritožnik obvestil Komisijo, da je svoje vozilo dejansko že registriral v nizozemskem registru vozil. Vendar je navedel, da po njegovem mnenju nizozemske zahteve niso v skladu s prostim gibanjem in da država članica ne more prezreti tega načela s sklicevanjem na načelo subsidiarnosti.

19. Komisija je trdila, da je bilo v preučitev pritožbe vključenih več služb Komisije (GD TREN in GD JLS) in da je ta medresorska analiza žal povzročila zamude pri obravnavi pritožbe. Ker pa je pritožnik medtem obvestil Komisijo, da je svoje vozilo registriral na Nizozemskem, je Komisija menila, da ni razlogov za nadaljnjo preiskavo konkretne težave, ki jo je izpostavil pritožnik. Komisija je izrazila obžalovanje, da pritožnik v tej fazi ni bil jasno obveščen o svojem razumevanju razmer. Komisija se je opravičila za ta nesporazum in zamude. Trdila je, da gre za zelo izjemen primer in da bi si bilo treba po najboljših močeh prizadevati, da se to stanje v prihodnje ne bi ponovilo. Tudi enostavnejši postopek evidentiranja pritožb, predloženih Komisiji, ki je zdaj v veljavi, bi moral prispevati k preprečevanju takih dogodkov v prihodnosti.

20. V zvezi s pritožnikovo trditvijo je Komisija navedla, da je nizozemske organe pozvala, naj pojasnijo vprašanje morebitne nepravilne uporabe Direktive 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil [5]. Dodala je, da bo pritožnika obveščala o odgovoru nizozemskih organov in nadaljnjih ukrepih v zvezi s tem vprašanjem.

21. Komisija je v svojem dodatnem mnenju pojasnila, kako je obravnavala pritožbo z vidika sporočila. V zvezi z evidentiranjem pritožb in potrdilom o prejemu (točki 3 in 4 Sporočila) je Komisija najprej navedla, da je 3. januarja 2008 evidentirala pritožnikov dopis z dne 23. decembra 2007, ki je bil opomin na neodgovorjeno pritožbo, poslano po elektronski pošti 23. novembra 2007. Komisija je izrazila obžalovanje, da se ni mogla odzvati v 15 delovnih dneh, predvidenih v sporočilu.

22. Komisija je navedla, da so notranje razprave med njenimi službami povzročile znatno zamudo pri obravnavi pritožbe. Dokumentacija je bila 30. januarja 2008 dodeljena GD TREN, vendar so med službami Komisije potekale nadaljnje razprave, zlasti v zvezi z obtožbami glede nizozemskih pravil o obdavčitvi vozil. Pritožnik je 24. marca 2009 predložil dodatne informacije o nizozemskih zahtevah za registracijo vozil, pri čemer je trdil, da niso v skladu z načelom prostega gibanja oseb. Komisija je navedla, da se želi pritožniku opravičiti, ker (i) ga ni pravočasno obvestila o prerazporeditvi spisa in (ii) ga ni obvestila o tem, ali bo njegova pritožba preiskana v okviru postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s točko 4 Sporočila.

23. V zvezi s komunikacijo s pravilom pritožnika (točka 7 Sporočila) je Komisija navedla, da je 9. aprila 2010, potem ko je bila o pritožbi uradno obveščena varuhinja človekovih pravic, nizozemskim organom poslala dopis, v katerem je opisala pritožbo, in se sklicevala na Razlagalno sporočilo Komisije (2007/C 68/04) z dne 24. marca 2007 o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice [6]. Nizozemski organi so odgovorili 9. junija 2010, vendar so zahtevali nekaj dodatnega časa (do konca leta 2010), da bi lahko našli rešitev. Postopek „EU Pilot“ se je nato začel 23. julija 2010. Njegov namen je bil pridobiti pojasnila nizozemskih organov. Nizozemski organi so 3. avgusta 2010 svoj dopis z dne 9. junija 2010 naložili v sistem EU Pilot. Komisija je pritožnika z elektronsko pošto z dne 10. junija 2010 obvestila o različnih korakih, opisanih zgoraj. Poleg tega je Komisija z elektronsko pošto z dne 20. julija 2010 pritožniku predložila dodatne informacije o postopku. Pritožnik je na to elektronsko sporočilo odgovoril 8. avgusta 2010.

24. V zvezi z rokom za preiskavo pritožb (točka 8 sporočila) je Komisija navedla, da namerava (novembra 2010) začeti formalni postopek za ugotavljanje kršitev, ker korespondenca z nizozemskimi organi v okviru sistema EU Pilot ni privedla do zadovoljive rešitve vprašanj. Navedla je, da bo pritožnika obveščala o registraciji postopka za ugotavljanje kršitev in naslednjih postopkovnih korakih. Komisija je navedla, da obžaluje dejstvo, da pritožnik ni bil ustrezno obveščen o tem, kako Komisija razume položaj, saj bi to lahko pritožniku omogočilo, da izpodbija oceno Komisije. Komisija je navedla, da je v celoti odločena zagotoviti, da je pritožnik obveščen o vseh fazah tekoče preiskave njegove pritožbe. Komisija se je ponovno opravičila za zamudo pri obravnavi pritožbe.

25. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da še vedno ni prepričan, da je Komisija zadevo skrbno obravnavala. Skliceval se je na elektronski sporočili Komisije z dne 10. junija in 20. julija 2010, v katerih je bilo navedeno, da bo obveščen o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njegovo pritožbo do konca leta 2010 ali celo prej. Vendar je opozoril, da decembra 2010 od Komisije še vedno ni prejel nadaljnjih novic. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 2. avgusta 2011 navedel, da je dopis Komisije z dne 15. marca 2011 razočaran, ker ni razumel, zakaj kot nizozemski državljan, ki na Nizozemskem prebiva več kot polovico leta, ni upravičen do nizozemske registrske tablice za svoj avtomobil. Pritožnik je poudaril, da lahko na podlagi prebivališča (zdaj) v Franciji pridobi francosko registrsko tablico. Če pa bi vozil na Nizozemskem, bi imel težave z nizozemskimi davčnimi organi, saj bi bila vožnja na Nizozemskem s francosko registrsko tablico med prebivanjem na Nizozemskem v nasprotju z nizozemsko davčno zakonodajo.

Ocena varuha človekovih pravic

i) V zvezi z vsebino

26. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se pritožnikova trditev nanaša na vsebino pritožbe zaradi kršitve, medtem ko se njegova trditev nanaša na postopek. V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi morala Komisija pozvati Nizozemsko, naj spoštuje svoje obveznosti v skladu s pravom EU, želi varuh človekovih pravic najprej poudariti, da ima Komisija diskrecijsko pravico glede tega, ali naj začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državi članici ali ne; državljan od Komisije ne more zahtevati, da začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državi članici. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v tem primeru odločila začeti formalni postopek za ugotavljanje kršitev in nizozemskim organom poslala uradni opomin. Vendar je Komisija na podlagi svojih preiskav nazadnje ugotovila, da pravo Unije ni bilo kršeno. Varuh tudi ugotavlja, da se pritožnik ni odzval na dopis Komisije z dne 15. marca 2011, v katerem je navedla razloge za svojo ugotovitev, da ni prišlo do kršitve prava EU, in ga pozvala, naj v štirih tednih predloži pripombe. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi stališče Komisije, da Nizozemska ni kršila prava Unije, razumno. Varuh človekovih pravic zdaj razume dejansko stanje v zvezi z registracijo vozil na Nizozemskem, kot sledi: Posameznik ne more pridobiti uradnega statusa prebivanja na Nizozemskem, če na Nizozemskem ne prebiva štiri od šestih mesecev. Vendar ta oseba v skladu z nizozemsko zakonodajo ni dolžna registrirati svojega vozila na Nizozemskem, dokler nima „uradnega prebivališča“ na Nizozemskem (tj. dokler ne preživi štirih od šestih mesecev na Nizozemskem). Posameznik lahko tako še naprej vozi svoje vozilo, registrirano v tujini, na Nizozemskem, dokler ne postane „uradno rezident“ na Nizozemskem.

27. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve ni bila ugotovljena nobena nepravilnost Komisije.

ii) V zvezi s postopkom

28. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija glede odnosov s pritožniki v zvezi s kršitvami prava Skupnosti v svojem sporočilu določila postopkovna pravila, ki jih je treba upoštevati. Varuh človekovih pravic je v dopisu z dne 8. februarja 2010 o začetku preiskave in v dodatnem dopisu z dne 29. julija 2010 Komisijo izrecno pozval, naj pojasni, kako meni, da je ravnala v skladu s temi pravili.

29. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so za obravnavani primer še posebej pomembna pravila v zvezi z naslednjim: (i) evidentiranje pritožb; (ii) potrdilo o prejemu; (iii) komunikacijo s pritožniki; (iv) rok za preiskavo pritožb; in (v) zaključek zadeve.

30. Prvič, kar zadeva evidentiranje pritožb, točka 3 Sporočila določa, da se vsa korespondenca, ki bo verjetno preiskana kot pritožba, evidentira v centralnem registru pritožb, ki ga vodi generalni sekretariat Komisije, razen v šestih posebnih primerih. V tej zadevi je pritožnik 23. novembra 2007 vložil pritožbo pri Komisiji, v kateri je trdil, da se mi „nizozemska pravila na področju izdajanja registrskih tablic zdijo nekoliko nenavadna in komajda v skladu z evropskimi pravili v zvezi s svobodo gibanja in prebivanja po vsej Evropski uniji“(poudarek dodan). Zato ni dvoma, da je pritožnik nameraval vložiti pritožbo v zvezi s tem, kar je štel za kršitev prava Unije s strani države članice. Zdi se tudi, da je Komisija korespondenco pritožnika obravnavala kot pritožbo zaradi kršitve. Vendar ga v nasprotju s Sporočilom ni nikoli registrirala kot takega, ampak ga je zgolj registrirala kot običajno korespondenco (GD JLS/CAD, pod št. 77). Komisija bi se seveda lahko vzdržala registracije pritožbe pritožnika z dne 23. novembra 2007 kot "pritožbe zaradi kršitve", če bi menila, da se v tem primeru uporablja ena od šestih izjem iz točke 3 Sporočila. Vendar Komisija v nobeni fazi postopka ni trdila, da se pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 23. novembra 2007 ali njegov opomin z dne 23. decembra 2007 ne bi smela šteti za „pritožbo zaradi kršitve“ v smislu sporočila. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da Komisija ni upoštevala točke 3 sporočila.

31. Drugič, kar zadeva pošiljanje potrdila o prejemu, točka 4 sporočila določa, da generalni sekretariat Komisije izda začetno potrdilo o prejemu vse korespondence v 15 delovnih dneh od prejema in da generalni sekretariat korespondenco, evidentirano kot pritožbo, ponovno potrdi v enem mesecu od datuma, ko je bilo poslano prvotno potrdilo o prejemu. Poleg tega določa, da kadar se službe Komisije odločijo, da korespondence ne bodo registrirale kot pritožbe, o tem obvestijo avtorja z rednim dopisom, v katerem navedejo eno ali več od šestih izjem. V tem primeru je Komisija potrdila prejem pritožnikove korespondence z dne 23. novembra 2007 3. januarja 2008, torej po 29 delovnih dneh. To priznanje je bilo prepozno. Poleg tega Komisija v enem mesecu od te prvotne potrditve dopisa ni priznala kot „pritožbo“. Komisija torej ni upoštevala točke 4 Sporočila.

32. Tretjič, kar zadeva pravilo o komunikaciji s pritožniki, točka 7 sporočila določa, da službe Komisije stopijo v stik s pritožniki in jih po vsaki odločitvi Komisije (uradno obvestilo, obrazloženo mnenje, predložitev zadeve Sodišču ali zaključek zadeve) pisno obvestijo o ukrepih, sprejetih v odgovor na njihovo pritožbo. Komisija je v elektronskem sporočilu z dne 10. junija 2010 pritožniku prvič predložila informacije o ukrepih, ki jih je sprejela v odgovor na njegovo pritožbo, in sicer o stikih z nizozemskimi organi. Komisija je v elektronskem sporočilu z dne 20. julija 2010 pritožniku predložila dodatne informacije, in sicer, da je po začetku uradnega postopka nizozemske organe zaprosila za pojasnila. Varuh zato ugotavlja, da je Komisija v svojem elektronskem sporočilu z dne 20. julija 2010 pritožnika obvestila, da je nizozemskim organom poslala uradni opomin. Komisija je 15. marca 2011 pritožnika obvestila tudi, da je sklenila, da ni bilo kršitve, in da namerava zaključiti spis. Varuh zato ugotavlja, da je Komisija pritožnika pisno obvestila o različnih ukrepih, sprejetih v odgovor na njegovo pritožbo po sprejetju teh ukrepov. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve ni bila ugotovljena nobena nepravilnost.

33. Četrtič, v zvezi z rokom za preiskavo pritožb točka 8 Sporočila določa, da bodo službe Komisije praviloma preiskale pritožbe, da bi najpozneje v enem letu od datuma evidentiranja pritožbe prejele odločbo o izdaji uradnega opomina ali zaključku zadeve. Točka 8 nadalje določa, da v primeru prekoračitve tega roka pristojna služba Komisije o tem pisno obvesti pritožnika. Glede na to, da je bila pritožba pritožnika z dne 23. novembra 2007 evidentirana (prepozno) 3. januarja 2008, je bil v tem primeru rok za preiskavo pritožbe 3. januar 2009. Zdi se, da je bil ta rok bistveno prekoračen, saj je Komisija pritožnika obvestila le, da je nizozemskim organom 20. julija 2010 dejansko poslala uradni opomin. Komisija je zato potrebovala več kot dve leti in pol (namesto enega leta), da je preiskala pritožnikovo pritožbo. Varuh tudi ugotavlja, da Komisija pritožnika ni pisno obvestila, da bo rok enega leta prekoračen. Komisija ni predložila nobenega prepričljivega pojasnila, zakaj je odziv na pritožbo pritožnika trajal tako dolgo. Različni razlogi, na katere se je Komisija sklicevala za zamudo, so bili naslednji: (i) notranje razprave med različnimi službami Komisije (medresorska analiza); (ii) dodatne informacije, ki jih je predložil pritožnik; (iii) dejstvo, da je bil to "zelo izjemen primer"; in (iv) dejstvo, da je pritožnik obvestil Komisijo, da je svoje vozilo registriral na Nizozemskem. Varuh človekovih pravic meni, da nobeden od teh razlogov ne upravičuje enoletne zamude in pol. Iz spisa dejansko izhaja, da je pritožba med januarjem 2008 in marcem 2009 ostala brez nadzora in da jo je Komisija dejansko začela obravnavati, ko je bila nanjo opozorjena z dopisom varuha človekovih pravic z dne 8. februarja 2010. Ker zamuda ni bila ustrezno utemeljena, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni upoštevala točke 8 sporočila.

34. Petič, kar zadeva zaključek zadeve, točka 10 Sporočila določa, da če namerava služba Komisije predlagati, da se v zvezi s pritožbo ne sprejmejo nadaljnji ukrepi, o tem predhodno obvesti pritožnika v dopisu, v katerem navede razloge, na podlagi katerih predlaga zaključek zadeve, in ga pozove, naj v štirih tednih predloži morebitne pripombe. Zdi se, da je Komisija v obravnavani zadevi spoštovala to pravilo s tem, da je pritožniku poslala dopis z dne 15. marca 2011, v katerem ga je pozvala, naj v štirih tednih predloži pripombe. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik te možnosti ni uporabil. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni bilo nepravilnosti.

35. Na podlagi zgornje analize varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni upoštevala točk 3, 4 in 8 sporočila. Varuhinja človekovih pravic meni, da napak Komisije ni več mogoče popraviti, saj je bila pritožba zaradi kršitve zaključena. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v okviru druge pritožbe zaradi nespoštovanja določb sporočila (2403/2008/OV) pripravil osnutek priporočila, v katerem je Komisijo pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s sporočilom v prihodnjih primerih. Varuh človekovih pravic ugotavlja tudi, da je aprila 2011 začel preiskavo na lastno pobudo o odnosu med sistemom EU Pilot in postopkovnimi jamstvi za pritožnike, določenimi v sporočilu. Poleg tega je Komisija, kot je že bilo poudarjeno zgoraj, izrazila obžalovanje in se opravičila, ker ni upoštevala ustreznih točk sporočila in zaradi zamude pri obravnavi pritožbe. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja opravičilo Komisije. Iz zgoraj navedenih razlogov varuh človekovih pravic meni, da v tem primeru priprava novega osnutka priporočila ne bi bila koristna. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da zadostuje, da se primer zaključi s kritično pripombo.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključil z naslednjo kritično pripombo:

Komisija ni upoštevala točk 3 (evidentiranje pritožb), 4 (potrdilo o prejemu) in 8 (rok za preiskavo pritožb) Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti. Te pomanjkljivosti pomenijo primere nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 6. oktobra 2011

[1] 3. januar 2008 je datum, naveden v dopisu Komisije z dne 3. marca 2009 in mnenju Komisije. Vendar se elektronsko sporočilo Komisije z dne 11. marca 2009 nanaša na 7. januar 2009.

[2] Direktiva Sveta 83/182/EGS z dne 28. marca 1983 o davčnih oprostitvah znotraj Skupnosti za določena prevozna sredstva, začasno uvožena iz ene države članice v drugo (UL L 105, str. 59).

[3] Direktiva Sveta 83/183/EGS z dne 28. marca 1983 o davčnih oprostitvah, ki veljajo za trajni uvoz osebne lastnine posameznikov iz države članice (UL L 105, str. 64).

[4] COM(2002) 141 konč., UL 2002, C 244, str. 5.

[5] Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil, UL L 138, str. 57.

[6] UL 2007, C 68, str. 15.