Ozadje preiskave na lastno pobudo

1. Člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblašča evropskega varuha človekovih pravic za izvajanje preiskav na lastno pobudo v zvezi z morebitnimi primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

2. Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima marca 2011 so državljani, nevladne organizacije in mediji veliko pozornosti namenili vprašanju najvišjih dovoljenih stopenj radioaktivnega onesnaženja živil in krme v EU (v nadaljnjem besedilu: najvišje dovoljene stopnje).

3. Komisija je 25. marca 2011 sprejela Izvedbeno uredbo 297/2011 o uvozu živil in krme iz Japonske po nesreči v Fukušimi [1]. Komisija je 11. aprila 2011 sprejela Izvedbeno uredbo 351/2011 [2], s katero je spremenila prejšnjo izvedbeno uredbo.

4. Varuh človekovih pravic je na podlagi pritožb, ki so mu bile predložene, ugotovil, da številni državljani Unije menijo, da ni dovolj natančnih in zanesljivih informacij o spremembah najvišjih dovoljenih stopenj, ki jih je Komisija uvedla po nesreči v Fukušimi.

5. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da spletne strani Komisije vsebujejo povezave do prej navedene izvedbene zakonodaje, ki jo je sprejela, vendar pa očitno niso bile na voljo nobene primerjalne informacije o najvišjih dovoljenih stopnjah pred nesrečo v Fukušimi in po njej.

6. Glede na navedeno se je varuhinja človekovih pravic odločila, da bo začela preiskavo na lastno pobudo v zvezi z najvišjimi dovoljenimi stopnjami pred nesrečo v Fukušimi in po njej.

Predmet preiskave

7. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku te preiskave Komisijo obvestil, da je namen njegove preiskave pridobiti zanesljive informacije o najvišjih dovoljenih stopnjah, ki so veljale pred nesrečo v Fukušimi in po njej, kot so bile nato določene zlasti z izvedbenima uredbama št. 297/2011 in 351/2011.

8. Varuh človekovih pravic je poudaril, da namerava informacije, pridobljene med to preiskavo, dati na voljo javnosti. Dodal je, da bi bil zato hvaležen, če bi mu bile predložene natančne številke, po možnosti tudi v obliki grafov in kart, ki bi omogočale enostavno opredelitev najvišjih dovoljenih stopenj, ki so veljale (i) pred nesrečo v Fukušimi in (ii) po tej nesreči v skladu z izvedbenima uredbama št. 297/2011 in 351/2011.

Preiskava

9. Varuh človekovih pravic je 19. maja 2011 začel to preiskavo na lastno pobudo in Komisijo zaprosil za mnenje. Kadar varuh človekovih pravic institucijo zaprosi za mnenje, ji običajno odobri trimesečni rok za predložitev mnenja. Zaradi trenutnega zanimanja za vsebino in njene relevantnosti pa je Komisijo zaprosil za odgovor do 30. junija 2011.

10. Komisija do tega datuma ni predložila svojega mnenja. Zato je varuh človekovih pravic 21. julija 2011 poslal opomin.

11. Komisija je mnenje predstavila 28. julija 2011.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Informacije, ki jih je Komisija predložila varuhu človekovih pravic

V zvezi z ukrepi, ki jih je sprejela Komisija

12. Komisija je v svojem mnenju navedla naslednji časovni okvir za ukrepe, ki jih je sprejela po nesreči v Fukušimi:

• Komisija je 15. marca 2011, potem ko so jo japonski organi obvestili, da so ravni radionuklidov v nekaterih živilih s poreklom iz Japonske presegle najvišje dovoljene ravni na Japonskem, izdala informativno obvestilo RASFF [3] in državam članicam priporočila, naj uporabljajo vnaprej določene najvišje dovoljene ravni, določene v naslednjih zakonodajnih aktih (v nadaljnjem besedilu: predpisi Euratom):
  • Uredbo 3954/87 [4] in
  • Uredba Komisije 770/90 [5] za krmo in Uredba Komisije 944/89 [6] za manj pomembna živila.

Komisija je navedla, da po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima ni priporočila uporabe najvišjih dovoljenih stopenj iz Uredbe 733/2008 [7] o uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz tretjih držav. Navedena uredba določa najvišje dovoljene stopnje za vsoto cezija-134 in cezija-137 v nekaterih kmetijskih proizvodih s poreklom iz tretjih držav. Razlog za odločitev Komisije je bil, da je Uredba 733/2008 (i) usmerjena v posledice nesreče v jedrski elektrarni Černobil in (ii) določa le dovoljene najvišje ravni za radioaktivni cezij, ne pa tudi za radioaktivni jod, katerega visoke ravni so bile ugotovljene v živilih po nesreči v Fukušimi.

Komisija je tudi pojasnila, da je Japonska takoj po nesreči v Fukušimi uveljavila pragove za ukrepanje za jod, cezij, uran in plutonij. Živila, ki niso v skladu z navedenimi opozorilnimi vrednostmi, se ne smejo dajati v promet na Japonskem in se ne smejo izvažati. Z eno izjemo so pragovi za ukrepanje, ki jih je določila Japonska, nižji od mejnih vrednosti, določenih v Uredbi 3954/87. Razlog za to je dejstvo, da bi lahko bil na Japonskem precej večji odstotek dnevne prehrane prebivalstva od 10 %, na katerih temeljijo ravni EU, kontaminiran z znatnimi ravnmi radionuklidov.

• 22. marca 2011 je potekal sestanek direktorjev veterinarskih uprav [8]. Več delegacij je Komisijo pozvalo, naj nujno sprejme usklajene nadzorne ukrepe na ravni EU v zvezi z uvozom živil in krme iz Japonske.
• Na seji delovne skupine Sveta EU za jedrska vprašanja 23. marca 2011 je bila ta zahteva ponovno izražena.
• Komisija je 25. marca 2011 kot previdnostni ukrep sprejela Izvedbeno uredbo 297/2011. Navedena izvedbena uredba zahteva, da japonski organi opravijo predizvozne preglede vseh živil in krme, ki se izvažajo s prizadetega območja, skupaj z naključnimi pregledi na vstopni točki v EU, da se preveri skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami, določenimi v uredbah Euratoma. Izvedbena uredba 297/2011 je začela veljati 27. marca 2011.
• Komisija je 11. aprila 2011 sprejela Izvedbeno uredbo 351/2011 o spremembi Izvedbene uredbe 297/2011. Komisija je pojasnila, da je sklicevanje na najvišje dovoljene stopnje, določene v uredbah Euratom, postalo predmet razprave v tednu po začetku veljavnosti Izvedbene uredbe 297/2011. Ugotovljeno je bilo, da te najvišje dovoljene stopnje ne varujejo dovolj zdravja in so višje od pragov ukrepanja, ki se trenutno uporabljajo na Japonskem, ter višje od najvišjih dovoljenih stopenj za cezij, določenih v Uredbi (ES) št. 733/2008. Za zagotovitev skladnosti med pregledi pred izvozom, ki jih izvajajo japonski organi, in nadzorom pri uvozu v EU je Komisija z Izvedbeno uredbo 351/2011 začasno uskladila veljavne najvišje dovoljene ravni za živila in krmo, uvožene iz Japonske, z ravnmi ukrepanja na Japonskem. Izvedbena uredba 351/2011 je začela veljati 13. aprila 2011.

V zvezi z najvišjimi dovoljenimi stopnjami

Pred nesrečo v Fukušimi

13. Komisija je pojasnila, da so se pred nesrečo v Fukušimi na ravni EU uporabljale samo najvišje dovoljene stopnje, določene z Uredbo Sveta 733/2008. Te najvišje dovoljene stopnje se nanašajo na uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil. Uredba 733/2008 določa najvišje dovoljene stopnje samo za vsoto cezija-134 in cezija-137 (preglednica 1).

Razpredelnica 1: Mejna vrednost (Bq/kg) za uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (*)

	Mleko in hrana za dojenčke (**)	Druga živila in krma
Vsota cezija-134 in cezija-137	370	600

(*) Raven, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene proizvode, se izračuna na podlagi rekonstituiranega proizvoda, pripravljenega za uživanje.

(**) Hrana za dojenčke je opredeljena kot živila, namenjena hranjenju dojenčkov v prvih štirih do šestih mesecih življenja, ki sama po sebi izpolnjujejo prehranske potrebe te kategorije oseb in so za prodajo na drobno pakirana v embalaži, ki je jasno označena in označena kot "priprava hrane za dojenčke ".

Po nesreči v Fukušimi

14. Komisija je poudarila, da se najvišje dovoljene ravni za vsoto cezija-134 in cezija-137, določene z Uredbo (ES) št. 733/2008, še naprej uporabljajo (glej preglednico 1).

15. Komisija je navedla, da se tako v priporočilu, izdanem prek sistema RASFF (za obdobje od 15. marca 2011 do 27. marca 2011), kot v Izvedbeni uredbi 297/2011 (za obdobje od 28. marca 2011 do 12. aprila 2011) sklicuje na vnaprej določene najvišje dovoljene stopnje v uredbah Euratom (preglednici 2 in 3 spodaj). Te vrednosti naj bi se uporabile za ocenjevanje sprejemljivosti pošiljk krme in živil iz Japonske.

Razpredelnica 2: Vnaprej določene mejne vrednosti (Bq/kg) za živila v Uredbi (Euratom) 3954/87

	Živila(*)
	Hrana za dojenčke (**)	Mlečni izdelki	Druga živila, razen manj pomembnih živil (***)	Tekoča živila
Vsota izotopov stroncija, zlasti Sr-90	75	125	750	125
Vsota izotopov joda, zlasti I-131	150	500	2 000	500
Vsota izotopov plutonija in transplutonijevih elementov, ki oddajajo alfa, zlasti Pu-239, Am-241	1	20	80	20
Vsota vseh drugih nuklidov z razpolovno dobo, daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137 (****)	400	1 000	1 250	1 000

(*) Raven, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene proizvode, se izračuna na podlagi rekonstituiranega proizvoda, pripravljenega za uživanje.

(**) Hrana za dojenčke je opredeljena kot živila, namenjena hranjenju dojenčkov v prvih štirih do šestih mesecih življenja, ki sama po sebi izpolnjujejo prehranske potrebe te kategorije oseb in so za prodajo na drobno pakirana v embalaži, ki je jasno označena in označena kot "priprava hrane za dojenčke ".

(***) Za manj pomembna živila, našteta v Uredbi št. 944/89, so najvišje dovoljene stopnje desetkrat višje od tistih, ki se uporabljajo za „druga živila razen manj pomembnih živil“.

(****) Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.

Razpredelnica 3: Vnaprej določene mejne vrednosti (Bq/kg) za krmo v Uredbi (Euratom) 770/90

	Krma (*)
	Prašič	Perutnina, jagnjeta, teleta	drugo
Vsota cezija-134 in cezija-137	1 250	2 500	5 000

(*) Te vrednosti se uporabljajo za krmo, pripravljeno za uživanje.

16. Izvedbena uredba 351/2011 o spremembi Izvedbene uredbe 297/2011 se uporablja od 13. aprila 2011. Z najvišjimi dovoljenimi ravnmi iz Izvedbene uredbe (EU) št. 351/2011 se veljavne mejne vrednosti za živila in krmo, uvožene iz Japonske, uskladijo z vrednostmi za ukrepanje, ki se uporabljajo na Japonskem (preglednica 4).

Razpredelnica 4: Mejne vrednosti (Bq/kg) za živila (*)

	Živila za dojenčke in majhne otroke	Mleko in mlečni izdelki	Druga živila, razen tekočih živil	Tekoča živila
Vsota izotopov stroncija, zlasti Sr-90	75	125	750	125
Vsota izotopov joda, predvsem I-131	100	300	2 000	300
Vsota izotopov plutonija in trans-plutonijevih elementov, ki oddajajo alfa, zlasti Pu-239, Am-241	1	1	10	1
Vsota vseh drugih nuklidov z razpolovno dobo, daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134 in Cs-137, razen C-14 in H-3.	200	200	500	200

(*) Raven, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene proizvode, se izračuna na podlagi rekonstituiranega proizvoda, pripravljenega za uživanje.

Razpredelnica 5: Mejne vrednosti (Bq/kg) za krmo (*)

	Krma
Vsota cezija-134 in cezija-137	500
Vsota izotopov joda, predvsem I-131	2000

(*) Mejna vrednost se nanaša na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

17. Komisija je zato predložila naslednje:

• Cilj ukrepov EU v zvezi z uvozom živil in krme iz Japonske po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima je bil vedno zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi.
• Junija 2011 je potekalo posvetovanje s skupino znanstvenih strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe Euratom, da bi se zagotovila nadaljnja znanstvena analiza ukrepov v zvezi z živili in krmo, uvoženimi v EU po nesreči v Fukušimi. Mnenje [9] te skupine bi moralo državljanom Unije zagotoviti natančne in zanesljive informacije o spremembah najvišjih dovoljenih stopenj za živila in krmo po nesreči v Fukušimi.
• Komisija je na podlagi mnenja skupine znanstvenih strokovnjakov predložila tudi svoje premisleke o sedanji ustreznosti najvišjih dovoljenih stopenj, predhodno določenih v uredbah Euratom za prihodnje nesreče, ter o stalnih preverjanjih, ki se izvajajo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 351/2011.

B. Ocena varuha človekovih pravic

18. Varuh človekovih pravic je seznanjen s podrobnimi pojasnili, ki jih je Komisija predložila v odgovor na njegovo preiskavo na lastno pobudo.

19. Meni, da je mnenje Komisije koristno za pojasnitev ukrepov, ki jih je sprejela po nesreči v Fukušimi.

20. Zlasti je zadovoljen, da mu je Komisija zagotovila natančne primerjalne informacije o najvišjih dovoljenih stopnjah pred nesrečo v Fukušimi in po njej. Predložene informacije se zdijo točne.

21. Varuhinja človekovih pravic verjame, da bodo informacije, ki jih bo zagotovila Komisija, koristne za državljane.

22. Opozarja, da je bil namen te preiskave na lastno pobudo pridobiti natančne informacije o najvišjih dovoljenih stopnjah. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da je bil cilj njegove preiskave na lastno pobudo dosežen.

23. Da bi državljanom zagotovili čim popolnejše informacije, bo varuh človekovih pravic objavil ta sklep in mnenje Komisije.

C. Sklepi

Glede na navedeno varuh človekovih pravic zaključuje preiskavo na lastno pobudo z naslednjimi sklepi:

Glede na to, da je Komisija predložila podrobne in natančne primerjalne informacije o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme v EU, je bil cilj preiskave na lastno pobudo dosežen.

Komisija bo obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 6. septembra 2011

---

[1] Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 297/2011 z dne 25. marca 2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (UL 2011, L 80, str. 5).

[2] Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 351/2011 z dne 11. aprila 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 297/2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (UL 2011, L 27, str. 20).

[3] "RASFF" pomeni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo. RASFF je mehanizem, s katerim si nadzorni organi za živila in krmo izmenjujejo informacije o ukrepih, sprejetih v odziv na resna tveganja, odkrita v zvezi z živili ali krmo.

[4] Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 371, str. 11).

[5] Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 83, str. 78).

[6] Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 101, str. 17).

[7] Uredba Sveta (ES) št. 733/2008 z dne 15. julija 2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL 2008, L 201, str. 1).

[8] Direktorji veterinarskih uprav so vodje veterinarskih uprav držav članic EU.

[9] To mnenje je na voljo na http://ec.europa.eu/energy/nuclear/radiation_protection/article_31_en.htm.