Zadeva se je nanašala na prakso Evropske investicijske banke (EIB) v zvezi z objavo okoljskih informacij za projekte, ki jih financira posredno prek posrednikov. Pritožniki in tri organizacije civilne družbe so bili zaskrbljeni, da je praksa EIB v nasprotju z „aarhuško zakonodajo“ o okoljskih informacijah in preprečuje učinkovito sodelovanje javnosti pri odločitvah o projektih, ki bi lahko vplivali na okolje.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo EIB poslala predhodno oceno s predlogi za izboljšave, namenjene izboljšanju informacij, ki jih daje na voljo o projektih.

EIB se je strinjala, da bo uresničila nekatere praktične predloge varuhinje človekovih pravic. V zvezi z nekaterimi predlogi, s katerimi se EIB ni strinjala, varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo v interesu EIB in v javnem interesu, da EIB izvede te spremembe. Zato je ponovila te predloge in zadevo zaključila, saj nadaljnje preiskave niso bile upravičene.