Spoštovani predsednik Republike Ciper Nikos Christodoulides,

Spoštovana varuhinja človekovih pravic Maria Stylianou-Lottides,

Spoštovani kolegi in prijatelji,

V čast mi je, da lahko nocoj praznujem petintrideseto obletnico delovanja urada ciprskega varuha človekovih pravic.

Ravno prejšnji mesec je bila z mano v Evropskem parlamentu v Strasbourgu varuhinja človekovih pravic Stylianou-Lottides, ki je obeležila trideset let delovanja Evropske mreže varuhov človekovih pravic. V veselje mi je biti gost tukaj v Nikoziji in približati evropskega varuha človekovih pravic ciprskim državljanom.

Prav tako se zelo veselim razprav v prihodnjih dneh, saj sem prepričan, da ste vsi. Razprave, ki nam bodo pomagale najti boljše načine za reševanje težav ljudi, spodbujanje upravne pravičnosti in krepitev sodelovanja med našimi uradi na nacionalni in evropski ravni.

Naj začnem z ugotovitvijo, da je pomembno označiti mejnike, kot je ta.

Delo, ki ga opravljamo kot varuhi človekovih pravic, je lahko pogosto zastrašujoče. Odgovorni smo za preiskovanje pritožb, izpodbijanje nepravilnosti, spopadanje s korupcijo in obravnavanje kršitev temeljnih pravic.

Prizadevamo si za premostitev vrzeli med najranljivejšimi v družbi – invalidi, otroki, migranti, posamezniki, ki se soočajo z gospodarskimi težavami – in veliko močnejšimi vladnimi institucijami. Pogosto nas pozivajo, naj ponovno vzpostavimo dostop do pravnega varstva in oblastem povemo neprijetne resnice.

Z drugimi besedami, malo o našem delu je enostavno. In cesta pred nami je redko brez ovir.

Vendar se moramo prav zaradi tega občasno ustaviti in se ozreti nazaj. Zavedati se moramo, kako daleč smo prišli in kaj smo dosegli posamično in skupaj.

Pogled nazaj ni le vaja v spominjanju preteklosti. Daje nov zagon našemu poslanstvu. Opozarja nas, da smo zgradili trdne temelje za soočanje s prihodnjimi izzivi. Omogoča nam, da pregledamo stanje, predvidimo spremembe in se pripravimo na naslednje.

Kot koordinator evropske mreže varuhov človekovih pravic sem imel pred kratkim čast Evropskemu parlamentu predstaviti knjigo o trideseti obletnici, v kateri so predstavljeni zgodovina in dosežki mreže.

Na njenih straneh so zbrane skupne izkušnje varuhov človekovih pravic po vsej Evropi. Pripovedujejo posamezne zgodbe o tem, kako smo uporabili evropsko pravo in načela, zapisana v Pogodbah EU, da bi dosegli oprijemljive spremembe v življenju ljudi.

Prispevek Cipra je vključeval več pomembnih primerov, v katerih je varuhinja človekovih pravic pomagala invalidom, ki so se soočali s težavami z javno upravo, na primer pri prijavi za državljanstvo in prejemu državljanstva ali pri pridobitvi razumne prilagoditve pri sprejemnih izpitih za univerze.

To niso le primeri dobre upravne prakse. To so primeri, kako lahko naše delo spremeni življenje ljudi. Pokažejo, kaj se zgodi, ko institucije poslušajo, ko se spoštujejo pravice in ko se je nekdo pripravljen postaviti za tiste, ki bi sicer lahko ostali nezaslišani.

In za to so navsezadnje tu naše institucije.

Spoštovani kolegi in kolegice,

Živimo v vse bolj težavnih časih – časih hitrih tehnoloških sprememb, postopoma transakcijske globalne politike in zaskrbljujočega upada zaupanja v javne institucije.

Glede na te razmere se bo naše delo varuhov človekovih pravic verjetno povečalo ne le po pomembnosti, temveč tudi po kompleksnosti.

Zato moramo gledati naprej z odločnostjo in jasnim občutkom odgovornosti.

Kaj je na primer mogoče storiti za zagotovitev, da vladno odločanje ostane vključujoče tudi med krizami? Ali kako zagotoviti, da javne uprave ostanejo pregledne in odgovorne, kadar pri svojem delu uporabljajo orodja umetne inteligence?

To niso zgolj tehnična ali upravna vprašanja. V središču so temeljna vprašanja o pravičnosti, odgovornosti, človekovih pravicah ter odnosu med državljani in državo.

Menim, da smo v današnjem burnem svetu varuhi človekovih pravic tudi nekaj podobnega opazovalnicam. Ne osredotočamo se na gibanje nebesnih teles, temveč na spreminjajočo se pokrajino javne uprave.

S pritožbami, ki jih prejmemo, lahko prepoznamo vzorce, ki jih drugi morda spregledajo. Vidimo lahko več kot le posamezne primere in prepoznamo širše težave. Predvsem lahko vidimo človeške posledice nepravilnih ali nepoštenih upravnih odločb.

S te edinstvene in privilegirane točke lahko javne institucije opozorimo na nastajajoče oblike nepravičnosti, prepoznamo vrzeli v zakonodaji in izpostavimo postopke, ki ne delujejo, kot je bilo predvideno. Naša vloga pa se ne konča z ugotavljanjem težav. Institucijam lahko tudi pomagamo najti rešitve, ki so učinkovite, pravične in trdno zakoreninjene v načelih dobrega upravljanja.

To je pomemben del našega prispevka k demokraciji. Ne zahtevamo le odgovornosti javne uprave. Pomagamo jim tudi, da postanejo boljši.

S tem državljanom pokažemo, da lahko njihove institucije prisluhnejo in se odzovejo. To javno oblast je mogoče izvajati odgovorno. In da je tudi takrat, ko gre kaj narobe, nekdo pripravljen prisluhniti, se zavzemati za svoje pravice in pomagati popraviti stvari.

Navsezadnje se zaupanje javnosti ne gradi samo z besedami ali izjavami. Gradi se z dejanji – s pravičnostjo, odgovornostjo in vsakodnevnimi izkušnjami državljanov, ki menijo, da je njihov glas pomemben.

To je odgovornost, ki si jo delimo, in namen, ki nas danes združuje.

Uradu ciprskega varuha človekovih pravic še enkrat iskreno čestitam ob njegovi petintrideseti obletnici.

Naj ta obletnica ne bo le praznovanje petintridesetih let dosežkov, temveč tudi navdih za pomembno delo, ki je pred nami.

Hvala.