Preiskava varuhinje človekovih pravic Anjinho je odkrila nepravilnosti pri tem, kako je Evropska komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do besedilnega sporočila, ki ga je francoski predsednik poslal predsedniku Evropske komisije v zvezi s trgovinskim sporazumom med EU in Mercosurjem.

Komisija je v odgovoru na prošnjo za dostop, ki jo je vložil novinar, navedla, da je bilo sporočilo samodejno izbrisano, ker je bila funkcija „izginjajoča sporočila“ aktivirana na predsednikovem telefonu.

Pri preučitvi, kako je Komisija obravnavala zadevo na podlagi pritožbe novinarja, s preiskavo varuhinje človekovih pravic ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bilo besedilno sporočilo izbrisano pred vložitvijo zahteve za dostop javnosti ali po njej.

Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, ali je Komisija iskala besedilo, ko je prejela zahtevo, ali pa je to storila šele leto pozneje, ko je odgovorila na zahtevo. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da je dejstvo, da teh ustreznih rokov ni bilo mogoče določiti, vprašanje samo po sebi.

Vendar je iz informacij, pridobljenih med preiskavo, razvidno, da kabinet predsednika Komisije (osebni urad) prošnje za dostop ni obravnaval 15 mesecev.

Da bi se obravnavala vprašanja, ki jih je Komisija izpostavila pri obravnavi te zahteve, je varuhinja človekovih pravic Komisiji priporočila, naj pregleda in izboljša, kako obravnava zahteve za dostop javnosti, kadar je vključen kabinet predsednika ali katerega koli komisarja. Da bi se izognili zamudam, bi bilo treba tudi dejavno in pozorno spremljati napredek takih zahtev.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo tudi pozvala, naj ohrani vsa besedilna sporočila med voditelji držav ali vlad in komisarji ter med ministri in komisarji za razumno obdobje, da se omogoči javni nadzor z zahtevami za dostop.

Poleg tega bi morala Komisija zagotoviti, da se po prejemu zahteve za dostop do dokumentov zadevni dokument hrani, dokler zahteva za dostop ni v celoti izpolnjena. To bi neodvisnemu organu, kot sta evropski varuh človekovih pravic ali Sodišče Evropske unije, omogočilo, da preveri, ali je zavrnitev dostopa upravičena.

Ozadje

Pritožnik je januarja 2024 zaprosil za dostop javnosti do besedilnega sporočila. Komisija v zvezi z zahtevo ni ukrepala, dokler pritožnik julija 2025 ni predložil dodatne zahteve (potrdilne prošnje).  

Pregledani dokumenti so pokazali, da generalni sekretariat ni izdal opomina ali sprejel nadaljnjih ukrepov za spremljanje, kako skupina kabineta predsednika Komisije ukrepa v zvezi z zahtevo.

Varuhinja človekovih pravic se je sklicevala na sodno prakso in zakon o dostopu do dokumentov EU (Uredba št. 1049/2001) in se ni strinjala z utemeljitvijo Komisije, da lahko prošnjo za dostop pusti „mirno“, saj pritožnik po izteku roka za prvotno prošnjo ni takoj vložil nadaljnje prošnje.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala spis Komisije v zvezi z zahtevo za dostop javnosti in se v okviru preiskave sestala s predstavniki Komisije.