- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Predlog evropske varuhinje človekovih pravic za rešitev zadeve 612/2016/JF v zvezi z zavrnitvijo delegacije EU, da analizira dodatne dokaze v podporo stroškom, nastalim pri projektu, ki se financira iz 9. Evropskega razvojnega sklada
Rešitev - Datum Petek | 27 april 2018
Primer 612/2016/JF - Preiskava uvedena dne Sreda | 18 maj 2016 - Odločba z dne Petek | 09 november 2018 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Dosežena rešitev ) - Država Združeno kraljestvo
Zadeva se nanaša na zavrnitev delegacije EU, da bi ocenila alternativne dokaze o stroških, ki so nastali med delom, financiranim iz 9. Evropskega razvojnega sklada v tretji državi.
Pritožnik, podjetje iz Združenega kraljestva, ki pomaga vladi tretje države pri javnih delih, je vladi predložil dokaze o svojih stroških in od lokalne delegacije EU prejel sredstva za kritje teh stroškov. Ko je delegacija po reviziji zavrnila izplačilo končnega plačila zaradi pomanjkanja ustreznih dokazov, je pritožnik vprašal, ali lahko predloži alternativne dokaze. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovori delegacije, se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic.
Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je delegacija dajala vtis, da bo pregledala in ocenila informacije in dokumente, s katerimi morda ni bila predhodno seznanjena. Ugotavlja tudi, da bi bila ocena novih dokazov, ki jih je predlagal pritožnik, skladna z revizijskimi pravili ter obveznostjo preprečevanja in zmanjševanja nepravilnosti in goljufij. Varuhinja človekovih pravic zato kot rešitev za pritožbo predlaga, da Komisija poskrbi, da delegacija zagotovi varen kanal, prek katerega lahko pritožnik predloži dokaze, delegacija pa jih nato ustrezno pregleda.
Izdelano v skladu s členom 3(5) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik, družba s sedežem v Združenem kraljestvu, je med letoma 2008 in 2012 vladi tretje države (v nadaljnjem besedilu: naročnik) zagotavljal tehnično pomoč na področju „institucionalne krepitve vzdrževanja cest“(v nadaljnjem besedilu: delo). Delo se je financiralo iz 9. Evropskega razvojnega sklada, financiranje pa je upravljala lokalna delegacija EU (v nadaljnjem besedilu: delegacija).
2. Med delom je pritožnik javnemu naročniku predložil 10 računov, ki jih je plačala delegacija. Po končanem delu je delegacija zavrnila plačilo pritožniku na končnem računu, saj je revizija, opravljena leta 2013, pokazala, da pritožnik ni predložil izvirne dokumentacije, potrebne za sprostitev sredstev, v višini skoraj 330 000 EUR.
3. Pritožnik je trdil, da je javnemu naročniku predložil vse zahtevane dokaze, vključno z evidenco opravljenih ur. Spraševala se je, ali so bili prvotni časovni listi izgubljeni. Zahtevala je varen kanal za predložitev alternativnih dokumentarnih dokazil. Po mnenju pritožnika je bilo to dovoljeno v okviru veljavnih pravil. Zadevni dokumenti so bili pritožnikova pogodba s strokovnjaki, računi in dokazila o plačilih strokovnjakom ter dokumenti o evidentiranju časa v zvezi s strokovnjaki.
4. Čeprav je delegacija izjavila, da je pripravljena pregledati in oceniti informacije in dokumente, s katerimi prej morda ni bila seznanjena, kategorije alternativnih dokazov, na katere se je skliceval pritožnik, ne upravičujejo pregleda.
5. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic.
Preiskava
6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi s pomislekom pritožnika, da delegacija ni izpolnila svoje zaveze, da bo ocenila morebitne dodatne alternativne dokaze.
7. Pritožnik se je skliceval na svoje argumente, da (i) je delegacija obljubila, da bo pregledala dodatne informacije; (ii) čeprav je mandat revizije pritožniku omogočal, da predloži dokaze, ki se razlikujejo od tistih, ki se zahtevajo v pogodbi, mu revizorji te možnosti niso dali; in (iii) v revizijskem poročilu je navedeno, da je naročnik odobril pritožnikove izdatke v višini 260.850,94 EUR za honorarje izvedencev in se strinjal, da je treba ta znesek plačati pritožniku.
8. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovore Komisije in nato pripombe pritožnika v odgovor na te odgovore. Predlog rešitve varuha človekovih pravic upošteva argumente in stališča strank.
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
9. Komisija je navedla, da je imel pritožnik med revizijo in po prejemu osnutka revizijskega poročila veliko priložnosti za predložitev pojasnil in dokumentov. Priznal je, da je formalni okvir omogočal nekaj prožnosti v zvezi z revizijskimi dokazi. Vendar je Komisija navedla, da dokazi, ki naj bi jih predložil pritožnik, niso pomembni. Pritožnik je revizorjem predložil „kopije evidenc opravljenih ur“, ki so se nanašale na stroške, ki jih je delegacija že plačala. Revizorji Komisije so nato ugotovili, da je imel pritožnik zneske „dvojnega zahtevka“, kar je vzbudilo sum znatnega tveganja nepravilnosti ali goljufij.
10. Po mnenju Komisije je naročnik odobril končni račun, ker je bil zahtevek za plačilo v skladu z upravnimi zahtevami. To ni bil dokaz o pravilnosti ali upravičenosti prijavljenih stroškov.
11. Kar zadeva možnost izgube prvotnih dokazov, je Komisija navedla, da je delegacija revizorjem predložila vse dokumente, ki jih je prejela od naročnika. Ne more biti odgovorna za kakršne koli težave med pritožnikom in naročnikom. Pritožnik je bil odgovoren, da revizorjem med revizijo predloži vsa dokazila in dokaze.
12. Komisija je izjavila, da se zagotovila delegacije, da bo ocenila informacije ali dokumente, s katerimi prej morda ni bila seznanjena, ne bi smela razlagati kot poziv pritožniku, naj predloži „kakršne koli“dokaze. Vse alternativne dokaze je bilo treba obravnavati „v okviru in v okviru pogodbenih določb“[2]. Delegacija je pritožniku dala več priložnosti za predložitev novih dokazov; vendar mu pritožnik v določenih rokih ni poslal nobenih dokumentov.
13. Pritožnik pa je navedel, da je prvotne evidence opravljenih ur z računi predložil javnemu naročniku, ki jih je nato odobril in posredoval Delegaciji v končno plačilo. Navedla je, da nima kopij teh dokumentov in da jih imata naročnik in/ali delegacija ali pa so bili izgubljeni. Pritožnik je navedel, da lahko namesto prvotnih evidenc opravljenih ur predloži druge dokaze. Pritožnik je trdil, da je nepošteno, da bi moral utrpeti škodo, ker ni mogel ponovno predložiti dokumentov, ki jih je že predložil.
Ocena varuha človekovih pravic
14. V formalnem okviru je bilo določeno, da lahko revizorji pri ocenjevanju upravičenosti stroškov pritožnika poleg dokazov, ki se zahtevajo v skladu s pogodbo [3], preučijo tudi druge dokaze.
15. Pritožnik je lahko pred koncem revizije predložil dodatne dokaze. Vendar so se ti dokazi šteli za neustrezne, saj naj bi se nanašali na stroške, ki jih je pritožnik že zahteval in plačal. Vprašanje je torej, ali bi bilo treba pritožniku dovoliti, da predloži alternativne dokaze še dolgo po zaključku revizije.
16. Delegacija je 2. februarja 2015 pritožnika obvestila, da „če bodo na voljo dodatne informacije in/ali dokumentacija, s katerimi delegacija ni bila seznanjena, bomo te nove informacije seveda pripravljeni pregledati in oceniti“. Delegacija je 26. avgusta 2015 ponovila, da vas v primeru dodatnih informacij in/ali dokumentacije, s katerimi delegacija ni bila seznanjena, pozivam, da te informacije/dokumentacijo predložite do 30. septembra 2015. To vključuje zlasti prvotne časovne liste, ki jih je [naročnik] podpisal za zadevno obdobje. Še enkrat bi rad ponovil pripravljenost delegacije, da pregleda in oceni te dodatne informacije/dokumentacijo.“
17. Na podlagi navedenih sporočil je imel pritožnik razumen vtis, da je delegacija pripravljena pregledati dodatne informacije in/ali dokumente, s katerimi morda ni bila predhodno seznanjena.
18. Tak pristop se zdi združljiv s pravilom revizije, v skladu s katerim je bilo mogoče stroške utemeljiti z dokazi, ki niso dokazi, ki se strogo zahtevajo v skladu s pogodbo pritožnika.
19. Pritožnik delegaciji še ni poslal teh alternativnih dokazov, ker želi to storiti prek varnega kanala. Pritožnik ima sedež v Združenem kraljestvu, delegacija pa je v tretji državi. Pritožnik je pojasnil, kaj so ti dokazi. Zdi se, da delegacija prej morda ni videla teh dokazov [4].
20. Glede na navedeno varuh človekovih pravic ugotavlja, da bi bilo treba pritožniku omogočiti, da delegaciji predloži alternativne dokaze prek varnega kanala (kot je na primer prosto dostopna spletna aplikacija Komisije, ki je enostavna za uporabo, „CIRCABC“[5]). V nadaljevanju bo podala ustrezen predlog. Predlog rešitve se nanaša na pripravljenost delegacije, da prejme in preuči le dokaze pritožnika. Vsaj v tej fazi se ne nanaša na vsebinsko presojo teh dokazov, ki jo je opravila delegacija.
Predlog rešitve
Varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija poskrbi, da delegacija (i) zagotovi varen kanal (kot je na primer CIRCABC), prek katerega lahko pritožnik predloži alternativne dokaze; (ii) pregleda te alternativne dokaze; in (iii) obvesti pritožnika o rezultatih navedenega pregleda.
Komisija naj varuhinjo človekovih pravic do 15. junija 2018 obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi te predlagane rešitve.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 27. 4. 2018
[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.
[2] Komisija se je sklicevala na točko 2.1.2 Priloge 2 k OD: „Revizor s strokovno presojo ugotovi, ali so revizijski dokazi zadostni in ustrezni ob upoštevanju pogodbenih pogojev“.
[3] Točka 2.1.3 Priloge 2 k OD: „Revizor mora pridobiti zadostne ustrezne revizijske dokaze v podporo finančnim ugotovitvam za neupravičene odhodke. V nekaterih primerih subjekt morda ne bo mogel predložiti dokazil, ki se strogo zahtevajo v pogodbenih pogojih, vendar lahko revizor pridobi druga zadostna dokazila in na podlagi svoje strokovne presoje sklene, da so odhodki upravičeni. Na primer: Subjekt ne more predložiti vstopnih kuponov, ki so izrecno zahtevani v pogodbenih pogojih. Revizor lahko pridobi druga dokazila (npr. hotelske račune, izkaze odhodkov za kreditne kartice), za katera meni, da zadostujejo za sklep, da so stroški letov, navedeni na računu potovalne agencije, resnični, upravičeni in upravičeni. V primeru dvoma ali negotovosti glede pogojev za upravičenost izdatkov mora revizor izvesti in dokumentirati naslednje posebne postopke: - Subjekt ne more predložiti dokumentarnih ali uradnih dokazil, da je pridobil predhodno odobritev ali odobritev za izdatke, kot se zahteva v pogodbenih pogojih. Primer: za posebni postopek je potrebna uradna odobritev delegacije EU ali usmerjevalnega odbora, vendar ni formalnih ali pisnih ali uradnih dokazov. Postopek: Revizor stopi v stik z ATM in od Komisije zahteva potrditev, da je bila odobritev dana, ali pridobi naknadno pisno odobritev Komisije ali usmerjevalnega odbora ...“
[4] Pritožnik je v dopisu delegaciji z dne 10. novembra 2015 navedel, da „so zdaj našli alternativne izvirne dokaze [...]“. Komisija se v odgovoru z dne 27. januarja 2017 na nadaljnje preiskave varuha človekovih pravic sklicuje na „nove dokaze“pritožnika.
[5] https://circabc.europa.eu