Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) obravnavala pritožbo v zvezi z rezultati testov v postopku zaposlovanja uradnikov stalne enote. Pritožnik ni dosegel minimalnega skupnega števila točk pri testu z vprašanji izbirnega tipa, da bi lahko nadaljeval naslednji korak v postopku. Pritožnik je podvomil v svoje rezultate in izrazil zaskrbljenost, da je bil žrtev rasne in etnične diskriminacije. Pritožnik je zaprosil za vprašanja in odgovore, ki mu jih agencija Frontex ni dala.

Pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako je agencija Frontex obravnavala zadevo, zato se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in agencijo Frontex pozvala, naj razmisli o tem, da bi pritožniku predložila seznam, ki bi v obliki dopisov prikazoval odgovore pritožnika in pravilne odgovore v testu z vprašanji izbirnega tipa. Agencija Frontex je pritožniku zagotovila informacije v skladu s tem.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da pri tem, kako je agencija Frontex izračunala rezultate pritožnikovega testa, ni bilo nepravilnosti, prav tako pa ni bilo znakov diskriminacije.

Glede na to, da je agencija Frontex pritožniku med preiskavo zagotovila ustrezne informacije o testu z vprašanji izbirnega tipa, nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve niso bile upravičene. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila s predlogom agenciji Frontex za izboljšanje, da bi morala kandidate v svojih postopkih zaposlovanja obvestiti o rezultatih, doseženih pri katerem koli izločitvenem testu, in sicer s preglednico, v kateri sta glede na število, ki ustreza posameznemu vprašanju, navedena dani odgovor (v obliki dopisa) in pravilen odgovor (tudi v obliki dopisa).

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) o odpovedi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev na področju prometa iz obnovljivih virov in izterjavi celotnega zneska njenega finančnega prispevka za projekt.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da agencija CINEA ni upoštevala postopka, določenega v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, in da obstajajo znaki, da odločitev agencije CINEA morda ni bila popolnoma poštena in sorazmerna. Vendar glede na insolventnost pritožnika ´sa in dejstvo, da Evropsko javno tožilstvo preiskuje morebitne nepravilnosti v okviru projekta, od agencije CINEA ni mogoče pričakovati, da bo v tej fazi smiselno pregledala svojo odločitev. Zato je varuhinja človekovih pravic sklenila, da nadaljnje preiskave niso upravičene, in primer zaključila.

Varuhinja človekovih pravic je agenciji CINEA predlagala izboljšave, da se v prihodnjih primerih ne bi pojavila podobna vprašanja.

Zadeva se je nanašala na postopek zaposlovanja začasnih uslužbencev stalne enote, ki ga je organizirala Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex). Pritožnik, kandidat v tem postopku, je dosegel minimalno skupno število točk, ki se zahteva za izločilni test z vprašanji izbirnega tipa. Vendar ga je agencija Frontex izključila iz nadaljnjega sodelovanja v postopku zaposlovanja, ker ni dosegel minimalne ocene v vsakem od ločenih oddelkov testa z vprašanji izbirnega tipa. Pritožnik je trdil, da je bila njegova izključitev iz postopka zaposlovanja nepoštena, ker ta zahteva, za katero je menil, da je samovoljna, kandidatom ni bila sporočena pred testom z vprašanji izbirnega tipa.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da ima agencija Frontex diskrecijsko pravico, da pragove za test z vprašanji izbirnega tipa določi v poznejši fazi postopka zaposlovanja, če je to storila, preden se je seznanila z uspešnostjo posameznih kandidatov. Ker je agencija Frontex pragove določila pred izvedbo preskusa, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj agencija Frontex po možnosti razmisli o tem, da bi kandidate v svojih postopkih zaposlovanja obvestila o pragovih za izločilne teste pred testiranjem, da bi povečala preglednost in jim omogočila boljšo pripravo na test.

Varuhinja človekovih pravic je nadalje ugotovila pomanjkljivosti pri tem, kako je agencija Frontex vodila evidenco notranjega dela, ki ga je opravila izbirna komisija. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj agencija Frontex zaradi preglednosti in odgovornosti izboljša standarde jasnosti in dostopnosti do takih evidenc.

 

Zadevi sta se nanašali na odločitev agencije Frontex, da pritožnikom, ki so bili kandidati v postopku zaposlovanja za člane njene „stalne enote“, ne povrne potnih stroškov in stroškov bivanja po potovanju v Varšavo na Poljskem za namene plavalnih testov in zdravniških pregledov. Pravila agencije Frontex o zaposlovanju določajo, da se stroški, povezani s končnim zdravniškim pregledom, povrnejo le, če kandidat pozneje nastopi funkcijo v agenciji Frontex, medtem ko pritožniki tega niso storili.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi morala agencija Frontex v skladu z veljavnimi pravili sicer združiti plavalne teste z zdravniškim pregledom zaradi pritiska na svoje postopke zaposlovanja, vendar bi morala ločeno oceniti stroške, povezane s plavalnimi testi.

Varuhinja človekovih pravic je predlagala rešitev, v skladu s katero bi morala agencija Frontex ponovno preučiti svojo odločitev, da pritožnikom ne povrne vseh potnih stroškov in stroškov bivanja, ter razmisliti o povračilu neizogibnih stroškov, povezanih z opravljenimi plavalnimi testi. Agencija Frontex se je strinjala, da bo prispevala v obliki dnevnic za število dodatnih dni, ki so jih pritožniki preživeli v Varšavi, da bi se udeležili plavalnih testov.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da je agencija Frontex sprejela predlog rešitve.

 

Zadeva se je nanašala na to, kako je Prevajalski center za organe Evropske unije (v nadaljevanju: Prevajalski center) ocenil ponudbo na področju prevajalskih in redakcijskih storitev. Pritožnik je bil zlasti zaskrbljen, kako je Prevajalski center razlagal merila za izbor in dodelitev ter kako je ocenjeval merila za dodelitev, pa tudi zaradi odločitve Prevajalskega centra, da opusti postopkovno fazo „razpisnih pogojev“ (pravil, ki se uporabljajo za postopek javnega naročanja).

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Prevajalski center v razpisnih zahtevah ni jasno opredelil in razlikoval med izbirnimi merili in merili za dodelitev. To je pomenilo nepravilnost. Ker pa Prevajalski center nazadnje ni oddal nobenega naročila za prevajalske storitve, ki so predmet pritožbe, je varuhinja človekovih pravic menila, da priporočilo ne bi bilo koristno.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic predlagala izboljšave, da bi moral Prevajalski center v prihodnjih razpisih v razpisnih zahtevah jasno razlikovati med merili za izbor in dodelitev, da bi bil skladen s finančno uredbo EU. V zvezi s tem bi moral Prevajalski center zagotoviti tudi jasna navodila o vrsti dokazil, ki jih je treba predložiti za merila za izbor in dodelitev. Varuhinja človekovih pravic je tudi izjavila, da bo spremljala prihodnje javne razpise in po potrebi razmislila o ponovni preučitvi zadeve.

Varuhinja človekovih pravic je tudi poudarila, da je dobra upravna praksa zagotoviti, da so ponudniki seznanjeni z vsemi odločitvami o opustitvi postopkovnih korakov, določenih v razpisnih zahtevah, in da je obžalovanja vredno, da tega ni storil Prevajalski center. Neobveščanje ponudnikov o odpovedi procesnemu dejanju je prav tako pomenilo nepravilnost. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da je opustitev postopkovnega koraka v nasprotju z veljavnimi pravili. V zvezi s tem je podala ustrezen predlog za izboljšanje.