Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je sodeloval v izbirnem postopku za zaposlitev javnih uslužbencev EU, ki ga je v letih 2021 in 2022 organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO)[1].

2. Pritožnica je bila uspešna v prvih fazah izbirnega postopka, EPSO pa ji je 3. maja 2022 poslal vabilo, v katerem jo je povabil na tri ustne preizkuse (razgovore) v fazi „ocenjevalnega centra“ izbirnega postopka. Trije razgovori naj bi potekali na daljavo ob različnih datumih: „razgovor o splošnih kompetencah“ 17. maja 2022, „razgovor o zadevnem področju“ 15. junija 2022 in „razgovor o situacijskih kompetencah“ 11. julija 2022. Ker je pritožnica rodila 13. maja 2022, je istega dne urad EPSO prosila, naj preloži razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc.

3. EPSO je 7. junija 2022 pritožnika obvestil, da je njen razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc prestavil na 15. junij 2022, tj. na datum, na katerega naj bi se udeležila razgovora o zadevnem področju.

4. Pritožnica je takoj odgovorila in navedla, da se iz fizičnih in duševnih razlogov ne bo mogla pripraviti na dva testa, ki sta bila načrtovana za isti dan, in ju opraviti. EPSO ni odgovoril, pritožnik pa je oba testa opravil isti dan. Dan zatem je pritožnik ponovno stopil v stik z uradom EPSO in ga prosil, naj ponovno opravi razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc.

5. Urad EPSO je decembra 2022 pritožnika obvestil, da ni bil uvrščen na seznam uspešnih kandidatov.

6. Pritožnik je nato urad EPSO pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev. Trdila je, da je bila s tem, da ji je bilo naloženo opravljanje dveh izpitov na isti dan, diskriminirana v primerjavi z drugimi kandidati in da urad EPSO nikakor ne bi smel preložiti testov na 40 dni po porodu.

7. Po pregledu je urad EPSO pritožnika obvestil, da je natečajna komisija potrdila svojo odločitev, da njenega imena ne uvrsti na seznam uspešnih kandidatov.

8. Pritožnik je zato vložil upravno pritožbo, ki jo je EPSO zavrnil.

9. Ker pritožnica ni bila zadovoljna z izidom svoje upravne pritožbe, se je 5. februarja 2024 obrnila na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

10. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je urad EPSO obravnaval pritožnikovo upravno pritožbo v zvezi z njeno zahtevo za preložitev njenega testa.

11. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor urada EPSO in pripombe pritožnika na odgovor urada EPSO.

Organizacija testov v 40 dneh po porodu

12. Pritožnica se je sklicevala na zdravniški nasvet v svoji matični državi v zvezi s „poporodnim porodom“, v skladu s katerim bi morale matere po porodu počivati 40 dni po porodu. Sklicevala se je tudi na smernice Svetovne zdravstvene organizacije o materinstvu in poporodni oskrbi. Trdila je, da je urad EPSO s tem, da je razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc in razgovor o zadevnem področju organiziral le 32 dni po porodu, ravnal v nasprotju z zgornjim nasvetom.

13. Urad EPSO je trdil, da mu testov ni treba začasno prekiniti ali odložiti za več kot en mesec po porodu ali porodniškem dopustu pritožnika. Ker je preložila svoj test 32 dni po porodu, je ravnala v skladu z načeli zakonodaje EU, ki ureja porodniški dopust, ki določa, da „mora porodniški dopust [...] vključevati obvezen porodniški dopust, ki traja vsaj dva tedna in je razporejen pred in/ali po porodu v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso“[2]. Urad EPSO se je skliceval na politiko, ki jo je sprejel in ki določa smernice posebej za nosečnice in ženske po porodu [3], ter ugotovil, da datum, ki je bil prvotno predlagan za razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc, spada v dvotedensko obdobje obveznega porodniškega dopusta po porodu. Urad EPSO je zato pritožniku ponudil možnost, da datum testa spremeni na več kot en mesec po porodu.

14. EPSO je trdil, da je njegov pristop tudi v skladu s sodno prakso EU, ki je ugotovila, da ženske na porodniškem dopustu niso izključene iz sodelovanja v izbirnem postopku in da lahko kandidati opravljajo z delom povezane dejavnosti v tednih po obveznem dvotedenskem porodniškem dopustu, ki ga določa pravo EU [4].

15. Pritožnik je ugovarjal, da zadevna sodna praksa EU poporodnim materam, kot je ona, ne nalaga nujno obveznosti opravljanja kakršne koli z delom povezane dejavnosti, temveč da lahko z delom povezane dejavnosti opravljajo v tednih po obveznem porodniškem dopustu.

Dva testa na isti dan

16. Pritožnik je trdil, da organizacija razgovora o splošnih kompetencah in razgovora o zadevnem področju na isti dan ni bila v skladu s povabilom (naslovljenim na vse kandidate), v katerem je bilo izrecno navedeno, da bodo „razgovor o splošnih kompetencah, situacijski razgovor o kompetencah in razgovor o zadevnem področju potekali na različne datume“. Pritožnik je trdil, da bi moral ta pogoj veljati tudi za tiste kandidate, ki so preložili teste.

17. Pritožnica je dodala, da je bila z obveznostjo opravljanja obeh testov istega dne postavljena v slabši položaj v primerjavi z drugimi kandidati in da je to pomenilo diskriminacijo.

18. Urad EPSO je navedel, da vabilo ne velja za kandidate, ki so preložili enega ali več testov. Sklicevala se je izključno na tri testne datume, navedene v dopisu, brez poseganja v izbiro alternativnih datumov v primeru morebitne prihodnje prerazporeditve. Urad EPSO se je skliceval na razpis natečaja, v katerem je navedeno, da bodo kandidati „vabljeni na eno- ali večdnevno (spletno ali osebno) udeležbo v ocenjevalnem centru [...]“. Razpis natečaja, ki je pravna podlaga za izbirni postopek, je tako omogočal načrtovanje več testov istega dne. Povabilo nima enake pravne veljave kot obvestilo o natečaju in ne more prevladati nad določbami iz obvestila.

19. Urad EPSO je priznal, da je bil pritožnik edini kandidat, katerega test je bil prestavljen na isti dan kot drug test, vendar je trdil, da se temu ni mogel izogniti zaradi velikega števila kandidatov, ki so preložili teste. Vendar je urad EPSO trdil, da je kljub temu spoštoval svojo politiko: teste je organizirala več kot en mesec po porodu pritožnika, med testi pa je prišlo do približno triurnega premora, kar je pomenilo, da je pritožnik lahko počival in dojil v skladu z notranjimi pravili Evropske komisije o dojenju. Poleg tega je urad EPSO trdil, da je dejstvo, da so bili testi organizirani na daljavo, pomenilo, da je pritožnik lahko počival doma.

20. Poleg tega je urad EPSO navedel, da je organizacija dveh testov na isti dan sedanja praksa v izbirnih postopkih ter je v skladu z veljavno zakonodajo EU in načelom enakega obravnavanja. Čeprav mora urad EPSO zagotoviti, da so vsi kandidati obravnavani enako, in sicer z zagotavljanjem poštenih in ustreznih pogojev testiranja, mu ni treba upoštevati osebnih preferenc kandidatov glede datumov testov. V skladu s sodno prakso Unije kršitev načela enakega obravnavanja ne more temeljiti na razlikah, ki bi lahko obstajale med konkretnimi dejanskimi okoliščinami kandidatov. EPSO meni, da so osebne preference kandidata glede želenih datumov testov dejanska razlika.

Ocena varuha človekovih pravic

21. Kot urad EPSO sam priznava v svoji politiki o kandidatkah, ki so noseče ali so pred kratkim rodile, mora sprejeti ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da ne bodo v slabšem položaju, da bodo lahko v izbirnih postopkih sodelovale enako kot drugi kandidati.

22. V tem primeru je bilo prvotno predvideno, da bo pritožnica opravljala test nekaj dni po porodu. Da ne bi bila v slabšem položaju, se je urad EPSO odločil, da bo ta test prestavil na več kot en mesec po porodu. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to razumno in v skladu z obveznostmi urada EPSO v skladu z veljavno zakonodajo in smernicami.

23. Vendar je bil pritožnik s preložitvijo tega testa na datum, ko naj bi se pritožnik že udeležil razgovora o zadevnem področju, postavljen v slabši položaj v primerjavi s kandidati, ki so teste opravljali na prvotne datume, in kandidati, ki so teste preložili, saj nobenemu od teh kandidatov ni bilo treba opraviti dveh testov v enem dnevu. Kot je priznal urad EPSO, je bil pritožnik edini kandidat v izbirnem postopku, ki je moral isti dan opraviti dva testa. Glede na to, da se je pritožnica že ukvarjala z izzivi poporodnega okrevanja in poporodne oskrbe, je to še poslabšalo njen slabši položaj v primerjavi z drugimi kandidati. Poleg tega bi EPSO lahko bil prožnejši pri preložitvi testa, zlasti ker mu politika EPSO omogoča preložitev testa do dveh mesecev po koncu prvotno načrtovanega testnega obdobja [5].

24. Zato so bile trditve pritožnice, da ni opravljala obeh testov na isti dan, očitno utemeljene, saj je bila postavljena v očitno neugoden položaj v primerjavi z drugimi kandidati in ne zaradi „osebne preference“ za drug datum, kot trdi urad EPSO. Zaradi opravljanja obeh testov istega dne je bila pritožniku odvzeta možnost sodelovanja v ocenjevalnem centru pod enakimi pogoji kot drugim kandidatom. Neupoštevanje te pomanjkljivosti je bilo zato v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in pomeni nepravilnost.

25. Varuhinja človekovih pravic priznava praktične izzive pri zagotavljanju ustreznih pravnih sredstev v tem primeru, saj je bil izbirni postopek zaključen. Če kandidata ni mogoče ponovno vključiti v zadevni izbirni postopek, je Sodišče EU v podobnih zadevah že ugotovilo, da bi bilo mogoče to popraviti z organizacijo ločenega, individualnega izbirnega postopka za pritožnika v podobni fazi izbirnega postopka, v kateri je prišlo do težave. Če to ni mogoče, je Sodišče predlagalo, naj organ EU začne dialog s kandidatom, da bi se dogovorili o drugi pravični rešitvi [6].

26. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da ne bi bilo mogoče pripraviti ustreznega preskriptivnega priporočila. Vendar pa bo v nadaljevanju podala predlog, ki bo obravnaval njeno ugotovitev.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Urad EPSO je ravnal nepravilno, ko je obravnaval zahtevo za preložitev testa.

Pritožnik in urad EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlog

EPSO bi moral začeti dialog s pritožnikom, da bi našel ustrezno in pravično rešitev.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 4. februarja 2025

[1] EPSO/AD/391/21 – Strokovnjaki za tehnično podporo strukturnim reformam držav članic in strokovnjaki za schengenski pravni red (AD 7), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=OJ:C:2021:120A:FULL

[2] Glej člen 8(2) Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0085

[3] Politika za kandidatke, ki zahtevajo razumne prilagoditve v postopkih izbire osebja v zvezi z nosečnostjo in porodom https://eu-careers.europa.eu/en/system/files?file=2023-09/EN-Reasonable%20nastanitev%20politika%20za%20ženske%20kandidatov%20povezanih%20do%20nosečnost%20in%20rojstvo.pdf

[4] Glej F-86/12, Haupt-Lizer proti Komisiji (točke 49, 50 in 55): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/FR/TXT/HTML/?uri=CELEX:62012FJ0086

[5] Glej stran 3 politike za kandidatke, ki zahtevajo razumne prilagoditve v postopkih izbire osebja v zvezi z nosečnostjo in porodom https://eu-careers.europa.eu/en/system/files?file=2023-09/EN-Reasonable%20nastanitev%20politika%20za%20ženske%20kandidati%20povezanih%20do%20nosečnost%20in%20rojstvo otrok.pdf

[6] Glej zadevo T-156/03, Pérez-Díaz proti Komisiji (točke 50–53, 57 in 62–64): https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=80F856074AE21D24754035D3B7BA71E8?text=&docid=55154&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=24544938; in T-400/03, Bachotet proti Komisiji (točke od 28 do 31, 35 in od 40 do 42): https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=55155&pageIndex=0&doclang=fr&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=24546108