Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala pritožbo zaradi kršitve proti Avstriji v zvezi s pravili o pristojbinah in stroškovnih strukturah v odbojki. Pritožnik, avstrijsko športno združenje, je trdil, da so pristojbine, ki se plačujejo vsako leto tudi za amaterske igralce, pretirane in v nasprotju s pravom EU. Pritožnik je trdil, da čas, ki ga je Komisija potrebovala za izvedbo prvotne ocene pritožbe zaradi kršitve, ni bil razumen.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da čeprav so obstajala obdobja, ko Komisija ni bila dejavna v spisu, nič ne kaže na to, da je bil potreben čas posledica malomarnosti ali neupravičenih odlogov Komisije. Ker je Komisija med preiskavo nazadnje sprejela odločitev o pritožbi zaradi kršitve in priznala napake pri tem, kako je komunicirala s pritožnikom, je varuhinja človekovih pravic preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene. V zvezi s tem je opozorila na zavezo Komisije, da bo v prihodnje izboljšala komunikacijo s pritožniki.

Zadeva se je nanašala na to, da je Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) zavrnila razkritje imen uslužbencev, ki so nadzorovali projekt v Makedoniji.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je EACEA upravičeno zavrnila razkritje imen zadevnih uslužbencev, in zaključila zadevo.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, da razkrije imena uslužbencev, ki so nadzorovali projekt v Makedoniji.

Agencija je dostop zavrnila na podlagi pravil EU o varstvu podatkov, ki zahtevajo, da mora oseba, ki prosi za razkritje osebnih podatkov, kot so imena oseb, dokazati potrebo po razkritju imen zadevnih oseb. Če je ta zahteva izpolnjena, mora javni organ še preveriti, ali bi razkritje njihovih imen vplivalo na legitimne interese uslužbencev, in če je odgovor pritrdilen, ali so bili ti legitimni interesi pomembnejši od nujnosti, ki jo je navedla oseba, ki je zahtevala razkritje imen.

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da pritožnik ni pojasnil, zakaj je moral imeti dostop do imen. Agencija je kot taka upravičeno zavrnila razkritje imen zadevnih uslužbencev.

Evropska komisija je zunanjega izvajalca pozvala, naj izvede študijo izvedljivosti, da bi preučila možnost vzpostavitve sheme nepovratnih sredstev za čezmejno preiskovalno novinarstvo. Namen študije je bil ugotoviti, ali obstaja potreba po finančni podpori EU za raziskovalno novinarstvo, in opredeliti možne modele financiranja. V študiji ni bila ugotovljena jasna potreba po financiranju EU, zato se je Komisija odločila, da v zvezi s tem ne bo sprejela nadaljnjih ukrepov.

Pritožnik je trdil, da je Komisija spremenila ugotovitve študije, ki jo je prvotno predložil izvajalec.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je izvajalec dejansko spremenil prvotne ugotovitve študije. Vendar je bilo to zato, ker je Komisija menila, da ni v skladu s formalnimi pogoji pogodbe in zlasti z načelom subsidiarnosti. Ni bilo dokazov, ki bi nakazovali, da so bile spremembe izvedene z namenom manipulacije ugotovitev študije.

Čeprav je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je Komisija predolgo objavljala študijo, in razumela nezadovoljstvo, ki ga je izrazila skupina strokovnjakov s področja novinarstva, vključenih v študijo, je na splošno menila, da so pojasnila Komisije ustrezna.