Evropska komisija financira raziskovalne programe v Evropi prek okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj. Ta pritožba se nanaša na domnevne nepravilnosti pri oceni predloga, ki ga je predložil konzorcij, ki je zaprosil za takšno financiranje v okviru energetskega oddelka programa.

Februarja 2013 je Komisija pritožnika obvestila, da je bil njegov predlog projekta zavrnjen. Pritožnik je nato pri Komisiji vložil zahtevek za povračilo škode. Ker ni bila zadovoljna z rezultati tega pritožbenega postopka, je varuhu človekovih pravic očitala, da je Komisija storila napako pri oceni njenega predloga. Pritožila se je tudi, da je uradnik Komisije na javnem forumu razkril rezultate izbirnega postopka dva tedna pred uradnim obvestilom o rezultatih. Pritožnik je med preiskavo trdil, da je bil eden od neodvisnih strokovnih ocenjevalcev v navzkrižju interesov.

Varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi z oceno pritožnikovega predloga. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je prezgodnje razkritje rezultatov izbirnega postopka s strani Komisije pomenilo nepravilnost.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni obvladovala in obravnavala navzkrižij interesov v primeru enega od svojih strokovnih ocenjevalcev. Ta neuspeh je pomenil nepravilnost. Da bi izboljšala postopke Komisije, je varuhinja človekovih pravic pripomnila, da bi morala Komisija zagotoviti, da že na začetku pridobi vse potrebne informacije v zvezi z zadevnimi interesi, in da bi morala obravnavati vse pojave navzkrižja interesov.

The case concerned access to documents relating to the EU's natural gas policy and, specifically, documents regarding the control of investments by third countries in the network infrastructure of the EU Member States. A British academic complained to the Ombudsman about the Commission's refusal to grant access to most of the documents sought. He complained also that the Commission relied on more than one exception in refusing access to some individual documents and that it did not specify which exception applied to which section of the particular document.

The Ombudsman inquired into the issue and concluded that, while it could have been more transparent, no further inquiries were justified into the complainant's allegation that the Commission failed to specify the precise exception it applied in cases where it relied on more than one exception for refusing access. She also concluded that there was no maladministration by the Commission as regards the remainder of the complaint.

In her decision, the Ombudsman also made a further remark that the Commission, where it rejects a request for access to documents by relying on more than one of the exceptions set out in Regulation 1049/2001, should provide the applicant with sufficient information to allow him or her to understand which exception is invoked as regards specific sections of the document concerned.

Zadeva se je nanašala na domnevno dejstvo, da Evropska komisija ni navedla razlogov za zavrnitev pritožnikovih projektov na področju vseevropskih energetskih infrastruktur. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je pojasnilo Komisije med preiskavo prepričljivo in zadovoljivo.

Pritožba se nanaša na dostop do dokumentov v zvezi s pregledom uredb o emisijah CO ₂ iz vozil, vložila pa jo je nevladna okoljska organizacija Greenpeace.

V zvezi s tem je pritožnik Komisijo zaprosil za dostop do svojih izmenjav z nemškimi proizvajalci avtomobilov in avtomobilskimi trgovinskimi združenji od 15. maja do 15. julija 2012. Komisija je odobrila dostop do vseh dokumentov, za katere je ugotovila, da spadajo v pritožnikovo zahtevo.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da razkriti dokumenti ne pomenijo koherentne korespondence. Pritožnik je zato trdil, da Komisija ni v celoti razkrila zahtevanih dokumentov.

Ker je bila pritožba usmerjena v nestrinjanje glede obstoja nekaterih dokumentov, se je varuh človekovih pravic v prvi fazi preiskave odločil za pregled dokumentov. Da bi ugotovili, ali so bili dokumenti napačno založeni, so službe varuha človekovih pravic pregledale širšo kategorijo dokumentov od tistih, ki spadajo v obseg pritožnikovih prošenj za dostop.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda dokumentov opredelila dva dodatna dokumenta, ki bi ju Komisija morala opredeliti v svojem odgovoru na pritožnikovo zahtevo. Vendar je varuh človekovih pravic ob upoštevanju, da je Komisija že omogočila dostop do prvega dokumenta in da je bila celotna vsebina drugega dokumenta pritožniku razkrita v poročilu o inšpekcijskem pregledu, menil, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tema dokumentoma.

Na splošnejši ravni je varuh človekovih pravic menil, da nič ne kaže na to, da bi imela Komisija kakršne koli druge dokumente proizvajalcev avtomobilov in avtomobilskih združenj, razen tistih, ki so že bili razkriti pritožniku. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da vsebina pregledanih dokumentov pojasnjuje domnevno pomanjkanje skladnosti razkritih dokumentov.

Glede na navedeno je varuh človekovih pravic ugotovil, da nadaljnje preiskave niso upravičene, zato je primer zaključil.

Evropska tehnološka platforma za biogoriva (v nadaljnjem besedilu: platforma) je organ, ki je neodvisen od Komisije, vendar je z njo tesno povezan. Platforma neposredno prispeva k raziskovalni politiki Komisije na področju biogoriv in posredno k splošni energetski politiki Komisije.

Nevladna organizacija, ki jo je skrbelo, da Komisija ni dovolj upoštevala vprašanj javnega interesa na področju biogoriv, se je pritožila evropskemu varuhu človekovih pravic.

Glavna trditev, ki jo je varuhinja človekovih pravic sprejela v preiskavo, je bila, da Komisija ni ustrezno obravnavala pomislekov pritožnika glede uravnotežene zastopanosti deležnikov v sestavi platforme.

Varuh človekovih pravic je v svoji predhodni oceni ugotovil, da je Komisija sicer zagotovila pojasnila o delovanju platforme v okviru raziskovalne politike na področju biogoriv in splošneje o splošni politiki Komisije, vendar ni ustrezno obravnavala vseh pomislekov pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je kot sporazumno rešitev predlagala, da bi Komisija lahko preučila, ali obstajajo mehanizmi za zagotovitev (i) objektivnosti priporočil platforme, (ii) pozornosti do vprašanj javnega interesa in (iii) v kolikšni meri Komisija upošteva zunanje prispevke.

Varuh človekovih pravic je pri analizi odgovora Komisije na njegov predlog priznal pobude Komisije v zvezi z objektivnostjo priporočil platforme in enakimi možnostmi za zainteresirane strani. Kljub temu je varuh človekovih pravic ugotovil nekatere pomanjkljivosti, zato je pripravil osnutek priporočil, naj Komisija razmisli o sprejetju (i) potrebnih pobud za povečanje objektivnosti priporočil platforme na področju politike raziskav biogoriv in (ii) nadaljnjih ukrepov za zagotovitev pluralističnega in objektivnega prispevka v zvezi s pobudami politike na področju energije iz obnovljivih virov.

Kljub nasprotovanju ugotovitvam varuha človekovih pravic o nepravilnostih je Komisija predstavila pobude, sprejete za izvajanje osnutka priporočil varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da so te pobude, čeprav niso dovolj podrobne, koraki v pravo smer. Varuhinja človekovih pravic je zaupala, da se bodo zaveze Komisije prenesle v konkretne ukrepe in prakse pri izvajanju novega programa Obzorje 2020.

Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da nadaljnje preiskave v zvezi s pritožbo niso bile upravičene.