Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Iskanje po preiskavah

Merila za filtriranje dokumentov
Primer
Datumski razpon
Ključne besede
Iskanje s starimi ključnimi besedami (pred 2016)

Prikaz rezultatov 1–20 od 439

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 2528/2011/MMN proti Evropski komisiji

Sreda | 16 julij 2014

Zadeva se je nanašala na uveljavljanje pravice do prostega gibanja v EU s strani odvetnikov. Evropska komisija je zavrnila pritožbo, ki jo je vložila oseba, kvalificirana za odvetnika na Cipru, ki je menila, da so Združeno kraljestvo in/ali ciprski organi kršili pravila o prostem gibanju. Evropski varuh človekovih pravic je zadevo preiskal in ugotovil, da Komisija ni storila nobene nepravilnosti. Kar zadeva Združeno kraljestvo, je Komisija pravilno ugotovila, da so organi Združenega kraljestva spoštovali veljavna pravila. Podobno je Komisija v zvezi s ciprskimi organi pravilno menila, da pritožnik ni predložil dokazov, da so ti organi ovirali uveljavljanje pritožnikove pravice do prostega gibanja.

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 1174/2011/MMN proti EASA

Četrtek | 26 junij 2014

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) zavrnila dostop do dokumentov (in sicer (i) načrtov nadzora EASA in (ii) poročil EASA o priporočilih za odobritev) v zvezi s štirimi izvajalci storitev vzdrževanja zrakoplovov s sedežem v Aziji. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da zanašanje EASA na zaščito poslovnih interesov in zaščito namena inšpekcij, preiskav in revizij ni prepričljivo. Agencija EASA se je na podlagi osnutka priporočila varuhinje človekovih pravic odločila, da bo zahtevane dokumente objavila.

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 2450/2008/(VL)BEH proti Evropski komisiji

Četrtek | 10 januar 2013

Pritožnik je nemški inženir, ki je bil odgovoren za nadzor gradnje sodišča za huda kazniva dejanja v Tirani v Albaniji. Gradbeni projekt je bil predmet pogodbe o gradbenih delih, sklenjene med albanskim ministrstvom za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik) in zasebnim gradbenim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), financiral pa se je iz splošnega proračuna Evropske komisije. Pogodba pritožnika kot nadzornika se je iztekla konec novembra 2007.

Pritožnik se je leta 2008 obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da ga delegacija Komisije v Albaniji ni ustrezno podprla (i) pri njegovih prizadevanjih za zagotovitev, da so bila projektna dela izvedena v skladu s pogodbo, in (ii) v s tem povezanih sporih z drugimi stranmi, vključenimi v projekt. Pritožnik je v podporo prvemu vidiku svoje trditve v bistvu trdil, da sta se izvajalec in naročnik dogovorila, da bosta uporabljala cenejše in slabše materiale od tistih, ki so določeni v naročilu gradenj. Pritožnik je tudi trdil, da Komisija ni pozvala k preiskavi nesreče s smrtnim izidom na gradbišču.

Komisija je v svojem mnenju v bistvu zavrnila pritožnikova stališča in trdila, da je znatno podprla pogodbene stranke in pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu dokumentacije Komisije v zvezi s projektom ugotovila, da je pritožnik, ki je imel ključno odgovornost pri projektu, Komisiji poročal o primerih groženj in ustrahovanja proti njemu. Komisija je priznala resnost teh dogodkov, ki so bili obravnavani na dveh sestankih. Vendar je varuhinja človekovih pravic menila, da to ni sorazmerno s priznano resnostjo, zaradi katere bi bilo jasno pričakovati odločno ukrepanje Komisije, da bi preprečili ponovitev takih incidentov v prihodnosti. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da Komisija pritožnika ni zadostno podprla, in v zvezi s tem podala kritično pripombo. Poleg tega je menil, da Komisija ni uporabila pooblastil, ki jih je imela, da bi zahtevala preiskavo, katere namen bi bil zanesljivo ugotoviti dejstva nesreče s smrtnim izidom, v kateri je en delavec izgubil življenje. Na primer, od albanskih organov ni zahtevala pojasnil. V skladu s tem je varuhinja človekovih pravic podala še eno kritično pripombo.

Kar zadeva pritožnikovo trditev, da ga Komisija ni podprla pri njegovih prizadevanjih za zagotovitev skladnosti z naročilom gradenj, preiskava varuha človekovih pravic ni razkrila nepravilnosti. Hkrati je varuh človekovih pravic ugotovil, da bi lahko bili nekateri vidiki, ki jih njegova preiskava ne zajema, na primer odobritev klimatskega sistema očitno nižje kakovosti po izteku pritožnikove pogodbe brez znižanja cene ali podaljšanja garancijskega roka, zaskrbljujoči z vidika dobrega upravljanja sredstev EU. Varuhinja človekovih pravic je zato Evropsko računsko sodišče zaradi njegovega posebnega strokovnega znanja in odgovornosti pri reviziji porabe sredstev EU pozvala, naj preuči te vidike.

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 1972/2009/ANA proti Evropski komisiji

Torek | 18 december 2012

Direktiva o tehničnih ovirah v trgovini od držav članic zahteva, da Evropski komisiji sporočijo osnutke tehničnih predpisov. Pritožnik je grško podjetje za internetne storitve, ki se je pritožilo, ker je Komisija zavrnila dostop do revidiranega osnutka tehničnega predpisa o rekreacijskih igrah, ki ji ga je sporočila Grčija. Evropska varuhinja človekovih pravic je izvedla preiskavo v zvezi z navedbami pritožnika, da je Komisija kršila postopkovna in materialna pravila Uredbe 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov, ter v zvezi s trditvijo, da bi morala Komisija odobriti dostop do zahtevanega dokumenta.

V zvezi s postopkovno trditvijo je varuhinja človekovih pravic pripravila osnutek priporočila, naj Komisija prizna neupravičeno zamudo, do katere je prišlo pri obravnavi pritožnikove potrdilne prošnje, in se zaveže, da do takih zamud v prihodnosti ne bo prišlo. Komisija je sprejela osnutek priporočila varuhinje človekovih pravic.

Kar zadeva vsebinsko trditev in z njo povezano trditev, je Komisija zavrnitev dostopa zagovarjala z obrazložitvijo, da mora zaščititi dialog, ki ga je začela z grškimi organi, da bi s pravom Unije uskladila grško zakonodajo o rekreacijskih igrah, za katero je Sodišče ugotovilo, da je v nasprotju s tem pravom.

Varuh človekovih pravic je v svoji predhodni oceni ugotovil, da sklicevanje Komisije na ustrezno izjemo iz Uredbe 1049/2001 v okviru postopka uradnega obveščanja na podlagi direktive o tehničnih ovirah v trgovini ni bilo prepričljivo, ker se je obravnavana zadeva nanašala na zaključene postopke za ugotavljanje kršitev. Varuhinja človekovih pravic je kot sporazumno rešitev predlagala, da bi Komisija lahko razmislila o odobritvi dostopa do revidiranega osnutka tehničnega predpisa.

Komisija je nato odobrila dostop do dokumenta in tako ugodila pritožnikovi zahtevi, vendar se ni strinjala z utemeljitvijo varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je zato pripravila osnutek priporočila, v skladu s katerim bi morala Komisija načeloma javnosti omogočiti dostop do revidiranih osnutkov tehničnih predpisov, sporočenih v skladu z direktivo o tehničnih ovirah v trgovini, razen če država članica izrecno zahteva zaupnost in takšno zahtevo podpre z razlogi, ki bi lahko ovrgli domnevo o dostopnosti.

Komisija ni sprejela osnutka priporočila varuhinje človekovih pravic. Ker pa je Komisija objavila prvotni osnutek tehničnega predpisa, ki ga je predložila Grčija, in zadnji osnutek, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da ravnanje Komisije ni splošna praksa. Zato je primer zaključil s kritično pripombo.

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 53/2010/OV zoper Evropsko komisijo

Torek | 08 maj 2012

Pritožnik, flamska nevladna organizacija Vluchtelingenwerk Vlaanderen, ki zagotavlja pomoč beguncem, je od Evropske komisije prejel nepovratna sredstva za izvedbo projekta v Demokratični republiki Kongo. Septembra 2004 je pritožnik Komisiji poslal elektronsko pošto in dopis, v katerem je Komisijo zaprosil za odobritev alternativne poenostavljene metode za poročanje o stroških projekta, vključno s stroški lokalnih podjetnikov, vključenih v projekt. Kontaktna oseba Komisije je v elektronskem sporočilu odgovorila: "S tem, ..., vam dajem naše soglasje ..." Vendar se je Komisija po naknadni reviziji odločila, da bo od pritožnika izterjala znesek v višini 150 000 EUR, pri čemer je trdila, da zadevni stroški niso bili sporočeni v skladu z določbami sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Kljub temu so bili po navedbah pritožnika ti stroški sporočeni na podlagi alternativne metode poročanja o stroških, ki jo je Komisija odobrila. Pritožnik se je tako pritožil evropskemu varuhu človekovih pravic in trdil, da je Komisija kršila načelo legitimnih pričakovanj, ker ni spoštovala metodologije za poročanje o stroških, ki je bila dogovorjena z njim.

Komisija je v svojem mnenju trdila, da elektronsko sporočilo, ki ga je poslala njena kontaktna oseba, ne pomeni spremembe sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da zadevno elektronsko sporočilo pomeni odobritev alternativne metode poročanja o stroških, ki jo je predlagal pritožnik, in da je vsaj mogoče trditi, da se je Komisija strinjala z opustitvijo ustreznih delov sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, da bi pritožniku omogočila uporabo alternativnega sistema poročanja o stroških. Zato je Komisiji predlagal sporazumno rešitev in jo pozval, naj v zvezi s stroški, ki so jih imeli lokalni podjetniki pri projektu, preveri, ali in v kolikšni meri je pritožnik ravnal v skladu z alternativnimi sredstvi za utemeljitev odhodkov, in na tej podlagi razmisli o tem, da bi pritožniku plačal ustrezen znesek. Komisija je sprejela predlog sporazumne rešitve in navedla, da bo za tiste projekte, pri katerih je pritožnik upošteval alternativno metodo poročanja o stroških, ustrezne stroške štela za upravičene in izvedla dodatno plačilo.

Pritožnik je maja 2012 obvestil varuha človekovih pravic, da je od Komisije prejel plačilo v višini 104 842 EUR, in se mu zahvalil za njegovo posredovanje.