Zadeva se je nanašala na odločitev Komisije, da zaključi svoj spis v zvezi s pritožbo zaradi kršitve proti Finski, v kateri je bilo navedeno, da je Finska diskriminirala moške v prostovoljnih dodatnih pokojninskih sistemih. Pritožniki so trdili, da stališče Komisije ni bilo skladno, saj je pred Sodiščem sprožila dva podobna postopka za ugotavljanje kršitev proti Italiji in Grčiji, medtem ko v primeru Finske tega ni storila. Po njihovem mnenju Komisija tudi ni zadostno obrazložila svojega stališča, da ni jasno, ali bi Sodišče ugotovilo, da zadevno finsko pravo krši pravo Unije.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija med preiskavo ustrezno obrazložila svoje stališče in tako uporabila diskrecijsko pravico, ki jo ima pri obravnavi pritožb zaradi kršitev. Zato je sklenila, da ni razlogov za nadaljnje preiskave, in zaključila zadevo.

Pritožnik je italijanski državljan, ki prebiva v Nemčiji. Trdil je, da je bila njegova žena v Nemčiji žrtev diskriminacije pri zaposlovanju na podlagi starosti in državljanstva, ker je podjetje, ki se je prijavilo na delovno mesto, ni zaposlilo. Po neuspešnem izidu sodnega postopka je pritožnik pri Evropski komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve, v kateri je trdil, da nemški organi v nacionalni pravni red niso pravilno prenesli direktive EU o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu.

Pritožnik se je nato obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da Komisija (i) ni evidentirala njegove pritožbe zaradi kršitve, (ii) je ni ustrezno obravnavala in (iii) ni predložila prepričljivih razlogov za utemeljitev, zakaj ni posredovala v njegovem primeru.

Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve evidentirala nekaj dni po njenem prejemu. Obžalovala je, da pritožnika ni predhodno obvestila o svoji nameri, da zaključi svojo pritožbo zaradi kršitve, in da ga ni obvestila o zaključku zadeve. Komisija je poleg tega pojasnila, da je Nemčija ustrezno in pravočasno prenesla navedeno direktivo, ter navedla posebne razloge, zakaj na podlagi pripomb pritožnika ni bilo treba začeti postopka za ugotavljanje kršitev.

Glede na to, da je Komisija dejansko evidentirala pritožbo zaradi kršitve, varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem ni ugotovila nepravilnosti. Kar zadeva vsebino zadeve, nadaljnje preiskave niso bile upravičene, ker je Komisija svoje stališče med preiskavo utemeljila s konkretnimi in prepričljivimi razlogi. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija priznala, da pritožnika ni predhodno obvestila, da namerava zaključiti njegovo pritožbo zaradi kršitve, niti ga ni obvestila o zaključku zadeve. Poleg tega se za to opustitev ni opravičil. Zato je podal kritično pripombo.