(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Po navedbah pritožnika, uradnika Evropskega parlamenta, so bila dejstva, če povzamemo, naslednja:

Le 15 dni pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov je bila kategorija pritožnika spremenjena iz kategorije začasnega uslužbenca v razredu C v kategorijo uradnika v razredu D.

14. junija 2004, torej po prvem izplačilu pritožniku v njegovi novi kategoriji in razredu, je upravo po elektronski pošti vprašal, ali je novi znesek njegove plače pravilen.

V odgovoru z istega dne je uradnica oddelka Parlamenta za plače in nadomestila (2) navedla, da je znesek v višini 3.108,01 EUR, ki ga je Parlament nakazal na pritožnikov bančni račun, dejansko njegova mesečna neto plača (3) za junij in ustreza njegovi novi kategoriji uradnika. Uradnik Parlamenta je dodal, da se sprememba kategorije pritožnika s 16. aprilom 2004 iz začasnega uslužbenca v uradnika odraža v izplačilu njegove plače za maj 2004. Uradnikovo elektronsko sporočilo, poslano pritožniku, se glasi: „Znesek 3108,01 EUR, ki ste ga prejeli na svoj račun, je dejansko vaša mesečna neto plača za junij (kot uradnik). Sprememba kategorije začasnega uslužbenca/uradnika, ki se je začela 16. aprila, je bila izvedena v plačilu za maj."(4)

Na podlagi tega odgovora in glede na to, da so bile naloge pritožnika v njegovi novi kategoriji enake njegovim nalogam v njegovi nekdanji kategoriji, ter ob upoštevanju dokumenta "Dispositions générales d'exécution relatives au classement en échelon", ki ga je 18. maja 2004 izdal generalni sekretar Parlamenta, je pritožnik menil, da je sprememba njegove kategorije v zvezi s plačo zanj ugodna v skladu z novimi kadrovskimi predpisi.

Dve leti pozneje je uprava Parlamenta opazila, da je bila pritožnikova plača v zvezi z njegovim tajniškim dodatkom in neto plačo napačno izračunana in da je bil v vmesnem obdobju preplačan.

Uprava je 26. junija 2006 v zvezi s pritožnikom izdala odločbo, s katero je od njega na podlagi člena 85 Kadrovskih predpisov zahtevala vračilo neupravičeno izplačanih zneskov iz naslova dodatka za pisarniško pomoč. Znesek, ki ga je treba povrniti, je znašal 3 052,15 EUR. Uprava je priznala, da je bilo neupravičeno izplačilo dodatka za pisarniško pomoč pritožniku posledica upravne napake, vendar je nato navedla, da je bilo zadevno plačilo tako očitno v pritožnikovih mesečnih plačilnih listih (5), da ga ni mogel prezreti. Zato je uprava odločila, da bo zgoraj navedeno neupravičeno plačilo od pritožnikove mesečne plače izterjala od aprila 2006 s sedmimi mesečnimi obroki po 415 EUR in zadnjim obrokom v višini 147,15 EUR.

V zvezi z neupravičenim izplačilom pritožnikove neto plače je uprava v svoji odločbi z dne 26. junija 2006 pojasnila, da je bila ta napaka posledica spremembe kategorije pritožnika, ki se iz tehničnih razlogov ni odražala v novi računovodski programski opremi, imenovani "PAIE". Zato je uprava menila, da pritožnik ni mogel razumno izvedeti za zadevno upravno napako in da se zato člen 85 Kadrovskih predpisov ne bi uporabljal za plačila, ki so bila pritožniku neupravičeno izplačana.

Pritožnik se s to odločbo ni strinjal in je 4. septembra 2006 vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Pritožnik je poudaril, da (i) je napako storila uprava; (ii) sam je v elektronskem sporočilu z dne 14. junija 2004 upravo opozoril na znesek svoje plače in poudaril, da je skupni znesek njegove plače uradnika enak znesku njegove plače začasnega uslužbenca; (iii) uprava mu je v odgovoru zagotovila, da so izračuni v zvezi z njegovo mesečno neto plačo pravilni; in (iv) ker sta bila dela plače začasnega uslužbenca in uradnika enaka, pritožnik ni mogel vedeti, da so bili izračuni nekaterih delov njegove plače napačni, drugi pa ne. Pritožnik je navedel, da je ravnal v dobri veri, in poudaril, da bi izterjava, kot je bila napovedana v odločbi uprave z dne 26. junija 2006, škodljivo vplivala na finančno stanje njegove družine, saj je bil njegov odrasli invalidni sin stalno odvisen od starševske podpore. Pritožnik je Parlament pozval, naj sklep z dne 26. junija 2006 razglasi za ničen.

Generalni sekretar Parlamenta je 14. februarja 2006 odgovoril na pritožbo pritožnika. Ohranil je odločbo uprave z dne 26. aprila 2006. Poudaril je, da v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti uporaba člena 85 Kadrovskih predpisov predpostavlja, da je uprava storila napako pri plačilu (zadeva T-122/96, Chabert proti Komisiji(6)). Splošno sodišče je v isti sodbi navedlo, da ni treba ugotoviti, ali je bila napaka očitna za upravo, ampak ali je bila očitna za zadevnega uradnika. Generalni sekretar je ugotovil, da pritožnik iz tehničnih razlogov ni mogel ugotoviti napake, storjene pri izračunu njegove osnovne plače. Kar zadeva dodatek za tajnike, je bil pritožnik 16. aprila 2004, to je pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov, razvrščen v kategorijo D in je glede na svojo delovno dobo v instituciji vedel, da lahko v skladu s starimi Kadrovskimi predpisi (člen 4a Priloge VII) dodatek za tajnike prejemajo le uradniki kategorije C. Zato pritožnik ni mogel sklepati, da bi mu bilo treba v skladu z novimi kadrovskimi predpisi dodatek za pisarniško pomoč izplačati tudi kot uradniku kategorije D. Glede pritožnikovega elektronskega sporočila z dne 14. junija 2004 je generalni sekretar navedel, da "na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče sklepati, da je pritožnik izrazil resne in natančne dvome zlasti glede dodatka za pisarniško pomoč "(7). V zvezi z nadomestilom za pisarniško pomoč je generalni sekretar poudaril, da „je pritožnik v zvezi s tem stopil v stik z upravo samo enkrat“(8). Zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 85. Poleg tega je generalni sekretar menil, da izterjava dolgovanega zneska v sedmih mesečnih zneskih ustreza načelom dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja. Nazadnje je generalni sekretar pritožnika obvestil o pravnih sredstvih, ki so mu na voljo, in sicer o sodiščih Skupnosti in varuhu človekovih pravic.

Pritožnik je 28. marca 2007 vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

Pritožnik je trdil, da je Parlament v njegovem primeru napačno uporabil člen 85 kadrovskih predpisov in ni upošteval njegove dobre vere.

Pritožnik trdi, da bi bilo glede na njegov družinski položaj nepošteno, če bi Parlament izterjal neupravičeno plačilo.

Pritožnik je trdil, da bi moral Parlament preklicati svojo odločitev o izterjavi zneska v višini 3 052,15 EUR.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta

V odgovor na zahtevo varuha človekovih pravic iz njegovega pisma o začetku preiskave je Parlament svojemu mnenju priložil kopijo pritožnikovih plačilnih listov za april, maj in junij 2004 ter kopijo dokumenta "Dispositions générales d'exécution relatives au classement en échelon", ki ga je 18. maja 2004 izdal generalni sekretar Parlamenta.

Mnenje lahko povzamemo, kot sledi.

Pritožnik je bil med oktobrom 2001 in 15. aprilom 2004 zaposlen kot začasni uslužbenec kategorije C.

16. aprila 2004 je bil na podlagi starih Kadrovskih predpisov imenovan za uradnika na poskusnem delu v kategoriji D, naziv D3/3.

Takrat sta bili pri izračunu njegove plače storjeni dve napaki. Prvič, njegova pravica do dodatka za pisarniško pomoč ni bila preklicana. Drugič, po uvedbi nove programske opreme „PAIE“ je bila v pritožnikovem spisu storjena računalniška napaka. Zaradi teh napak je pritožnik kljub spremembi kategorije še naprej prejemal enako osnovno plačo in dodatek za pisarniško pomoč.

Ko je bil položaj odkrit, je organ, pristojen za imenovanja, na podlagi člena 85 Kadrovskih predpisov odločil, da ne bo izterjal zneska 4.746,58 EUR, ki je bil preplačan za njegovo osnovno plačo, ki je bila posledica računalniške napake, ker pritožnik tega ni mogel vedeti. Odločilo pa se je, da bo izterjalo dodatek za pisarniško pomoč v višini 3.052,15 EUR.

Parlament je menil, da ni sporno, da je uprava storila dve napaki pri izračunu pritožnikove plače, ko je prenehal biti začasni uslužbenec v razredu C5/4 in postal uradnik v razredu D3/36.

Parlament je opozoril, da mora uprava za uporabo člena 85 Kadrovskih predpisov dokazati, da je zadevni uradnik vedel, da ni upravičenega razloga za plačilo, ali da je bilo preplačilo očitno tako, da ga zadevni uradnik ni mogel prezreti.

V zvezi z zadnjim pogojem iz člena 85 Kadrovskih predpisov je Parlament poudaril, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Skupnosti ni treba ugotoviti, ali je bila napaka upravi jasna, ampak ali je bila zadevni uradniku jasna (9). Parlament meni, da je treba v vsakem primeru upoštevati zmožnost zadevnega uradnika, da opravi potrebna preverjanja.

Parlament je menil, da v primeru pritožnika pritožnik ni mogel opaziti napake pri izračunu osnovne plače, do katere je prišlo zaradi spremembe programske opreme.

Vendar je Parlament v zvezi z neupravičenim izplačilom dodatka za pisarniško pomoč ugotovil, da je bil pritožnik imenovan za uradnika kategorije D pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov. Parlament je poudaril, da je glede na svojo delovno dobo v instituciji vedel, da lahko v skladu s starimi kadrovskimi predpisi (člen 4a Priloge VII) dodatek za pisarniško pomoč prejemajo le uradniki kategorije C. Zato pritožnik ni mogel skleniti, da bi mu bilo treba dodatek za pisarniško pomoč izplačati tudi kot uradniku kategorije D v skladu z novimi kadrovskimi predpisi.

Parlament je tudi navedel, da se je pritožnik sicer posvetoval z uslužbencem v oddelku za plače in nadomestila, vendar te osebe ni jasno vprašal, ali je pravilno, da prejema dodatek za pisarniško pomoč.

Parlament je poudaril, da je bila napaka uprave glede fiksnega dodatka očitno taka, da pritožnik tega ni mogel prezreti.

Parlament je tudi pojasnil, da je bil znesek 3052,15 EUR izterjan v osmih mesečnih obrokih v skladu z načeli dobrega upravljanja.

Parlament je zato sklenil, da je sklep z dne 14. februarja 2007 utemeljen.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je, če povzamemo, vztrajal pri svoji prvotni pritožbi. Poudaril je, da je seznanjen z dejstvom, da uradnik kategorije D ne prejema dodatka za pisarniško pomoč. Vendar je poudaril, da je po prejemu pisnega potrdila uprave, da je bilo njegovo plačilo pravilno, menil, da še naprej prejema enako plačo, ne da bi razlikoval med različnimi elementi plačila. Menil je, da nima nobenega razloga za dvom o točnosti informacij, ki jih je prejel od uprave.

Pritožnik je opozoril, da med osebjem obstaja splošna negotovost glede novih kadrovskih predpisov. Zato je menil, da mu je sprememba kategorije v skladu z novimi kadrovskimi predpisi naklonjena.

Pritožnik je poudaril svojo dobro vero. Menil je, da je upravo vprašal o svojem plačilu in od nje prejel potrdilo, da je njegova plača pravilna.

Po mnenju pritožnika napake uprave ni bilo mogoče razdeliti na dva ločena dela.

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Po skrbni obravnavi mnenja in pripomb varuhinja človekovih pravic ni bila zadovoljna, da se je Parlament ustrezno odzval na pritožnikovo trditev in z njo povezano trditev.

Predlog za sporazumno rešitev

Člen 3(5) statuta varuha človekovih pravic določa, da varuh človekovih pravic v največji možni meri skupaj z zadevno institucijo poišče rešitev za odpravo nepravilnosti in zadovoljitev pritožnika.

Varuhinja človekovih pravic je zato Parlamentu predlagala naslednjo sporazumno rešitev:

Parlament bi lahko razmislil o preklicu svoje odločitve o izterjavi zneska 2.821,13 EUR (10), ki predstavlja dodatek za pisarniško pomoč, izplačan pritožniku od 14. junija 2004 do 26. junija 2006.

Ta predlog je temeljil na naslednjih premislekih:

1. Varuhinja človekovih pravic je najprej ugotovila, da dejstvo, da je bilo plačilo neupravičeno izvršeno, v obravnavani zadevi ni bilo izpodbijano.

2. Varuh človekovih pravic je nato poudaril, da je do spremembe kategorije pritožnika iz začasnega uslužbenca kategorije C v uradnika kategorije D prišlo 16. aprila 2004. Varuh človekovih pravic je tudi navedel, da čeprav so začasni uslužbenci kategorije C upravičeni do dodatka za tajnike, uradniki kategorije D niso upravičeni do tega dodatka. Po pregledu pritožnikovih plačilnih listov za april, maj in junij 2004, ki mu jih je poslal Parlament, je varuh človekovih pravic ugotovil, da je komponenta "tajniško nadomestilo" na teh plačilnih listih jasno označena in ločena od drugih komponent. Zdi se tudi, da je bil dodatek za pisarniško pomoč sestavni del neto plače.

3. Poleg tega je varuh človekovih pravic navedel, da je pritožnik v svojih stališčih sam navedel, da je takrat vedel, da uradniki kategorije D niso upravičeni do dodatka za pisarniško pomoč.

4. Zato je varuh človekovih pravic sklenil, da se je pritožnik zagotovo zavedal, da mu dodatek za pisarniško pomoč ni bil ustrezno izplačan, ko se je 14. junija 2004 obrnil na upravo, da bi pojasnil znesek njegove plače.

5. Varuh človekovih pravic je opozoril, da se v skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov vsak preplačani znesek izterja, "če (...) je bilo dejstvo preplačila očitno tako, da [prejemnik] tega ni mogel prezreti"(poudarek dodan), in sklenil, da bi se lahko izterjava dodatka za pisarniško pomoč, izplačanega pritožniku do 14. junija 2004, zdela upravičena v skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov.

6. Vendar je varuh človekovih pravic menil, da se je 14. junija 2004, ko je pritožnik prejel odgovor na zgoraj navedeno elektronsko sporočilo istega dne, njegov pravni položaj bistveno spremenil zaradi odgovora, ki ga je prejel od oddelka Parlamenta za plače in nadomestila, ki se posebej nanaša na izračun plač (11).

7. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic ugotovil, da je Parlament v svojem elektronskem sporočilu z dne 14. junija 2004 kategorično navedel, da „se je sprememba kategorije pritožnika iz C v D odražala v njegovem plačilu za maj“, in poudaril, da je po mnenju Parlamenta ta sprememba razlog za neplačilo dodatka za pisarniško pomoč. Zato varuh človekovih pravic ni razumel, zakaj bi moral pritožnik upravo dodatno povprašati zlasti o dodatku za pisarniško pomoč.

8. Zato je varuh človekovih pravic menil, da bi glede na to, da je Parlament 14. junija 2004 pritožnika obvestil, da se je njegova sprememba kategorije ustrezno odražala v izplačilu njegove plače, pritožnik lahko upravičeno menil, da mu je bil dodatek za pisarniško pomoč, ki je bil povezan z njegovo spremembo kategorije, pravilno izplačan.

9. V zgoraj navedenih okoliščinah je varuh človekovih pravic začasno sklenil, da je Parlament z izterjavo dodatka za pisarniško pomoč, izplačanega pritožniku za obdobje od 14. junija 2004 do 26. junija 2006, napačno uporabil člen 85 Kadrovskih predpisov in da bi lahko ta napačna uporaba člena 85 pomenila nepravilnost.

Odgovor Evropskega parlamenta

Parlament je na kratko ponovil argumente, ki jih je v svojem mnenju predložil varuhu človekovih pravic. Poleg tega je navedla, da mora Parlament glede na to, da so pogoji iz člena 85 Kadrovskih predpisov izpolnjeni, izterjati neupravičeno izplačilo. V zvezi s tem je poudarilo, da je pritožnik v svojih stališčih sam priznal, da je seznanjen z dejstvom, da uradnik kategorije D ni prejel dodatka za pisarniško pomoč. Poleg tega naj Parlament ne bi razumel, kako naj pritožnik po elektronskem sporočilu z dne 14. junija 2004 ne bi vedel, da je bil dodatek za pisarniško pomoč neupravičeno izplačan.

Parlament je tudi opozoril, da je treba v skladu s členom 85 kadrovskih predpisov vse preplačane zneske izterjati v okviru finančne uredbe in pravil za izvajanje finančne uredbe (12). Parlament je poudaril, da glede na določbo člena 71(3) finančne uredbe (13) institucija nima diskrecijske pravice pri izterjavi ugotovljene terjatve, saj je odpoved takšnemu znesku strogo omejena na primere, predvidene v členu 73(2) finančne uredbe in členu 87 pravil za izvajanje finančne uredbe.

Parlament je tudi poudaril, da je pri razporejanju odbitkov v približno osmih mesecih ravnal previdno, da bi zmanjšal nevšečnosti, ki so posledica napake.

Nazadnje je Parlament menil, da je člen 85 Kadrovskih predpisov uporabil v skladu z načelom dobrega upravljanja in dolžnostjo skrbnega ravnanja. Zato Parlament ni mogel podpreti sporazumne rešitve, ki jo je predlagal varuh človekovih pravic.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v povzetku izrazil razočaranje nad trditvijo Parlamenta, da ne more meniti, da njegova plača ni bila preplačana "samo na podlagi elektronskega sporočila, ki ga je prejel od uprave." Pritožnik je poudaril, da je zadevno elektronsko sporočilo sledilo ustnim zagotovilom, ki jih je pritožnik prejel od uprave.

Ocena varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je na podlagi mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika sklenil, da sporazumne rešitve ni mogoče doseči.

ODLOČBA

1. Domnevna neupravičena in nepravična izterjava dodatka za pisarniško pomoč

1.1 Pritožnik je uradnik Evropskega parlamenta. 16. aprila 2004 se je iz začasnega uslužbenca kategorije C spremenil v uradnika kategorije D. Dne 14. junija 2004 je upravo po elektronski pošti vprašal, ali je novi znesek njegove plače pravilen. V odgovoru z istega dne je uradnica oddelka Parlamenta za plače in nadomestila (14) navedla, da je znesek v višini 3.108,01 EUR, ki ga je Parlament nakazal na bančni račun pritožnika, dejansko njegova mesečna neto plača (15) za junij in ustreza njegovi novi kategoriji uradnika. Uradnik Parlamenta je dodal, da se sprememba kategorije pritožnika s 16. aprilom 2004 iz začasnega uslužbenca v uradnika odraža v izplačilu njegove plače za maj 2004 (16). Parlament je 26. junija 2006 ugotovil, da je bila plača pritožnika v zvezi z nadomestilom za pisarniško pomoč in neto plačo napačno izračunana, in pritožnika obvestil o svoji odločitvi, sprejeti na podlagi člena 85 kadrovskih predpisov, da bo izterjal znesek 3552,15 EUR, ki mu je bil neupravičeno izplačan v obliki dodatka za pisarniško pomoč. Uprava je odločila, da bo zgoraj navedeno neupravičeno izplačilo od pritožnikove mesečne plače izterjala od aprila 2006 s sedmimi mesečnimi obroki po 415 EUR in zadnjim obrokom v višini 147,15 EUR.

Pritožnik se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da je Parlament v njegovem primeru napačno uporabil člen 85 kadrovskih predpisov in ni upošteval njegove dobre vere. Trdil je tudi, da bi bilo nepošteno, če bi Parlament izterjal neupravičeno plačilo glede na njegove družinske razmere. Pritožnik je trdil, da bi moral Parlament preklicati svojo odločitev o izterjavi zneska v višini 3 052,15 EUR.

1.2 Če povzamemo, Parlament trdi: (i) pritožnik zaradi delovne dobe v instituciji ni mogel prezreti napačnega izračuna dodatka za pisarniško pomoč; (ii) pritožnik v elektronskem sporočilu z dne 14. junija 2004 ni jasno vprašal Oddelka za plače in nadomestila, ali je pravilno, da prejema dodatek za pisarniško pomoč.

1.3 Evropski varuh človekovih pravic je 11. oktobra 2007 iz razlogov, pojasnjenih v točkah od 1 do 9 zgoraj, prišel do predhodnega sklepa, da je Parlament z izterjavo dodatka za pisarniško pomoč, izplačanega pritožniku za obdobje od 14. junija 2004 do 26. junija 2006, napačno uporabil člen 85 Kadrovskih predpisov in da bi lahko ta napačna uporaba člena 85 pomenila nepravilnost. Zato je varuhinja človekovih pravic Parlamentu predlagala naslednjo sporazumno rešitev: Parlament bi lahko razmislil o preklicu svoje odločitve o izterjavi zneska 2.821,13 EUR (17), ki predstavlja dodatek za pisarniško pomoč, izplačan pritožniku od 14. junija 2004 do 26. junija 2006.

1.4 Parlament je v svojem odgovoru na zgornji predlog vztrajal, da je ravnal v skladu z ustreznimi pravnimi določbami in da pritožnik po elektronskem sporočilu Parlamenta z dne 14. junija 2004 morda ni vedel, da je bilo nadomestilo za sekretariat neupravičeno izplačano. Parlament je tudi navedel, da institucija nima diskrecijske pravice pri izterjavi ugotovljene terjatve, saj je odpoved takšnemu znesku strogo omejena na primere, predvidene v finančni uredbi in pravilih za izvajanje finančne uredbe.

1.5 Po mnenju varuha človekovih pravic se na začetku zdi, da Parlament ravnanje pritožnika razlaga kot znak slabe vere. Varuh človekovih pravic ne more sprejeti te razlage dejstev. Varuh človekovih pravic meni, da bi lahko Parlament upravičeno dvomil v pritožnikovo dobro vero, če se ne bi obrnil na upravo Parlamenta, da bi jo obvestil o svojih dvomih glede zneska njegove plače (in s tem povezanega dodatka za pisarniško pomoč).

1.6 Poleg tega varuh opozarja, da je v skladu s sodno prakso Skupnosti naloga uprave, da opravi potrebna preverjanja, ko uradniki ali uslužbenci upravo obvestijo o svojih dvomih glede plačil, ki so jim bila izplačana (18).

V tem primeru je bil za potrebno preverjanje pristojen oddelek Parlamenta za plače in nadomestila. Po tem preverjanju je oddelek za plače in nadomestila potrdil, da je bila pritožnikova sprememba kategorije ustrezno upoštevana pri izplačilu njegove plače. Zato varuh človekovih pravic meni, da bi lahko pritožnik od trenutka, ko je prejel to potrdilo oddelka za plače in nadomestila, upravičeno menil, da mu je bil dodatek za pisarniško pomoč, ki je bil povezan z njegovo spremembo kategorije, pravilno izplačan.

1.7 Varuhinja človekovih pravic želi v zvezi s tem tudi poudariti, da je oddelek za plače in nadomestila, ki je bil pristojni organ v Parlamentu za obravnavo pritožnikovih pomislekov, izdal pisno potrdilo o višini pritožnikove plače na podlagi ustnih zagotovil o zadevi, ki jih je pritožnik večkrat prejel od istega oddelka.

1.8 Varuhinja človekovih pravic je še vedno prepričana, da bi lahko pritožnik po zgoraj navedenem elektronskem sporočilu in ustnih zagotovilih pristojne enote upravičeno prenehal dvomiti, da bi bila njegova plača lahko napačno izračunana. Po drugi strani je varuh človekovih pravic še vedno enako prepričan, da bi lahko pritožnik glede na to elektronsko sporočilo in zagotovila menil, da je bil ta izračun dejansko pravilen.

1.9 Varuh tudi ugotavlja, da Parlament meni, da institucija v skladu s členom 71(3) finančne uredbe nima diskrecijske pravice pri izterjavi ugotovljene terjatve. Parlament je dodal, da je opustitev takšnega zneska strogo omejena na primere iz člena 73(2) finančne uredbe in člena 87 pravil za izvajanje finančne uredbe.

Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zgoraj navedeni členi nanašajo tudi na primere, v katerih se izterjava lahko opusti, če ni v skladu z načelom sorazmernosti . Člen 73(2) finančne uredbe namreč jasno določa splošno možnost odpovedi izterjavi. Poleg tega bi lahko bil člen 87(1)(c) podrobnih pravil za izvajanje trdna podlaga za to, da se sedanji nalog za izterjavo šteje za nesorazmeren. Poleg tega člen 87(2) podrobnih pravil za izvajanje določa, kateri formalni preudarki bi lahko upravičili tako odločitev. Razumna uporaba vsaj točk (a) in (b) člena 87(2) bi v obravnavani zadevi nedvomno govorila v prid odpovedi vračilu .. Varuh zato meni, da pojasnilo Parlamenta, kot je navedeno v mnenju, ki ga je poslal varuhu človekovih pravic, ne upošteva ustrezno vseh možnosti odpovedi izterjavi neupravičeno izplačanega zneska.

1.10 Nazadnje varuh človekovih pravic poudarja, da sporna denarna sredstva (ni pomembno, ali se obravnavajo v celoti ali po obrokih) razumno predstavljajo pomemben znesek za vsak družinski proračun in zlasti za proračun družine, ki vključuje invalidno osebo. Od vsakega delodajalca, ki je po definiciji odgovoren za dobro počutje svojega osebja, bi se lahko pričakovalo, da bo ravnal bolj humano in da bo to preprosto upošteval, ko bo od svojega osebja zahteval vračilo denarnih sredstev, za katera je na podlagi informacij, ki jih je predložil ta delodajalec, legitimno menil, da so mu dolgovana. Varuhinja človekovih pravic se zato strinja z razočaranjem, ki ga je pritožnik, član osebja Parlamenta, izrazil glede stališča Parlamenta v tej zadevi.

1.11 Glede na zgoraj navedeno varuh človekovih pravic meni, da bi moral Parlament preučiti, ali bi bilo v skladu z veljavnimi pravili, poleg tega, da bi bilo pošteno in razumno, preklicati izterjavo zneska 2.821,13 EUR, ki predstavlja dodatek za pisarniško pomoč, ki je bil pritožniku izplačan od 14. junija 2004 do 26. junija 2006.

2 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Parlamentu predloži naslednji osnutek priporočila:

Parlament bi moral preučiti, ali bi bilo v skladu z veljavnimi pravili finančne uredbe, navedenimi v točki 1.9, poleg tega, da bi bilo pošteno in razumno, preklicati nalog za izterjavo zneska 2821,13 EUR, ki predstavlja dodatek za pisarniško pomoč, izplačan pritožniku od 14. junija 2004 do 26. junija 2006.

Parlament in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Parlament pošlje podrobno mnenje do 30. aprila 2008. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za njegovo izvajanje.

Strasbourg, 21. januarja 2008

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(2) V francoščini: "Division des Décomptes"(angleščina).

(3) V francoščini: „le salaire net mensuel“.

(4) V francoščini: „Le montant de EUR 3.108.01 que vous avez reçu sur votre compte est bien le salaire net mensuel pour juin (sklic na revijo). Le changement de régime temporaire/fonctionnaire à partir du 16 avril a été fait dans la paie de mois de mai“.

(5) V francoščini: "bilteni za salaire".

(6) Zadeva T-122/95, Chabert proti Komisiji, RecFP, str. I-A-19 in II-63.

(7) V francoščini: "il ne ressort pas de votre dossier que vous ayez fait part de doutes sérieux et précis quant au bien-fondé du versement de l'indemnité de secrétariat elle-même".

(8) V francoščini: "vous avez contacté l'unité des Décomptes - à une seule reprise - afin de savoir si la somme versée sur votre compte bancaire correspondait à votre traitement mensuel net du mois de juin 2004".

(9) Zadeva T-122/95, Chabert proti Komisiji, RecFP, str. I-A-19 in II-63.

(10) Ta znesek se izračuna tako, da se od zneska 3552,15 EUR odšteje dodatek za pisarniško pomoč za obdobje od 16. aprila do 14. junija 2004.

(11) Odgovor, poslan pritožniku, se glasi: „Znesek v višini 3.108,01 EUR, ki ste ga prejeli na svoj račun, je dejansko vaša mesečna neto plača za junij (kot uradnik). Sprememba kategorije začasnega uslužbenca/uradnika, ki se je začela 16. aprila, je bila izvedena v plačilu za maj.“

(12) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, str. 1).

(13) Člen 71(3) finančne uredbe določa: "Nepravilno izplačani zneski se izterjajo."

(14) Glej opombo 1.

(15) Glej opombo 2.

(16) Uradnikovo elektronsko sporočilo, poslano pritožniku, se glasi: „Znesek 3108,01 EUR, ki ste ga prejeli na svoj račun, je dejansko vaša mesečna neto plača za junij (kot uradnik). Sprememba kategorije začasni uslužbenec/uradnik, ki se je začela 16. aprila, je bila izvedena s plačilom za maj.„Prevajanje s strani služb varuha človekovih pravic. Izvirno francosko besedilo je na voljo v opombi 3.

(17) Ta znesek se izračuna tako, da se od zneska 3 052,15 EUR odšteje dodatek za pisarniško pomoč za obdobje od 16. aprila do 14. junija 2004.

(18) Zadeva T-107/92, White proti Komisiji, RecFP 1994, str. I-A-41 in II-143, točka 42.