(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

POVZETEK

Evropski varuh človekovih pravic je leta 2005 začel preiskavo na lastno pobudo o vprašanjih v zvezi s preglednostjo postopkov zaposlovanja v EU, ki jih organizira Evropski urad za izbor osebja (EPSO)(2).

To je druga preiskava na lastno pobudo, ki jo varuhinja človekovih pravic izvaja v zvezi z vprašanjem preglednosti pri zaposlovanju v EU. Prva je bila izvedena v obdobju 1997-1999 (3), Evropska komisija pa je na njeni podlagi uvedla številne konkretne prakse, ki povečujejo preglednost zaposlovanja v EU. Rezultat tega je bilo tudi posebno poročilo varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu (1999)(4).

Komisija se je v odgovoru na prvo preiskavo na lastno pobudo strinjala, da je, ker so postopki zaposlovanja prvi in za mnoge kandidate edini neposredni stik z upravo Skupnosti, pomembno, da je ta stik pozitiven. Ta premislek je izrazil tudi Parlament v svoji poznejši resoluciji o posebnem poročilu varuha človekovih pravic iz leta 2000 (5). V tej resoluciji je Parlament zapisal, da ceni posebno poročilo varuha človekovih pravic, „zlasti v zvezi z izboljšanjem vtisa, ki ga imajo državljani kot kandidati v postopkih zaposlovanja o evropskih institucijah“, in poudaril, da „mora načelo preglednosti veljati v celotnem izbirnem postopku“. Parlament je med drugim predlagal, da bi bilo treba kandidate samodejno, nemudoma in v ustrezni obliki obvestiti o merilih za ocenjevanje.

Ko je EPSO leta 2003 začel z delom, je ohranil ukrepe, ki jih je Komisija že uvedla, da bi povečala preglednost pri zaposlovanju. Vendar je varuhinja človekovih pravic še naprej prejemala pritožbe prosilcev zaradi domnevnega pomanjkanja preglednosti v postopkih zaposlovanja. Ponavljata se dve povezani vprašanji: Prvič, merila za ocenjevanje, ki jih oblikujejo natečajne komisije za ocenjevanje kandidatov, ostajajo tajna. Drugič, številnim kandidatom ni jasno, kako natečajne komisije dosežejo končno oceno kandidatovega preizkusa, zlasti ker so ocene za posamezne dele njihovih preizkusov prav tako tajne.

Varuhinja človekovih pravic meni, da te prakse varovanja tajnosti temeljijo na pristopu k obravnavanju državljanov, ki je obstajal pred sedanjo zavezo Evropske unije javni upravi, ki v celoti spoštuje načela preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja, ali pa te zaveze preprosto ignorira. Varuh človekovih pravic je zato tudi med to preiskavo na lastno pobudo večkrat poskušal prepričati urad EPSO, da njegove prakse varovanja tajnosti, navedene v tem dokumentu, niso združljive z zgoraj navedenimi načeli in zato pomenijo nepravilnost v skladu s členom 195 Pogodbe ES. Glavna korespondenca med varuhom človekovih pravic in uradom EPSO v zvezi s tem vprašanjem je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic na naslovu http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm.

Naslednje besedilo je delno povzetek te korespondence.

Mnenja OMBUDŠČA, KI VODIJO NA OSNUTEK PRIPOROČILA

Predmet preiskave – dostop do informacij pri zaposlovanju v EU

1.1 Ta preiskava se nanaša, prvič, na pravico kandidatov do dostopa do meril za ocenjevanje, ki jih določijo natečajne komisije za ocenjevanje pisnih in ustnih preizkusov; in drugič, razkritje informacij o tem, kako natečajne komisije dosežejo končno oceno za preizkuse, zlasti z zagotavljanjem informacij o ocenah, dodeljenih za posamezne dele preizkusov.

1.2 V zvezi z "merili za ocenjevanje" so bila ta v tej preiskavi opredeljena na naslednji način (6):

splošna merila, na katerih temeljijo pogoji, določeni v razpisu natečaja, v zvezi z namenom in/ali vsebino preizkusa;

merila za dodelitev točk, kot je ponderiranje vprašanj;

merila v obliki navodil za ocenjevanje pisnih preizkusov.

Stališče urada EPSO

1.3 EPSO je varuha človekovih pravic obvestil, da za splošna merila iz točke (A) zgoraj ne velja tajnost in jih je treba sporočiti kandidatom, da se ti seznanijo z vsemi dejavniki, na katerih temelji ocena natečajne komisije, in da se jim po potrebi omogoči izpodbijanje te ocene.

1.4 V zvezi z merili iz točk (B) in (C) je urad EPSO v bistvu navedel dve vrsti argumentov za to, da razkritje ni dovoljeno:

Prvič, EPSO je menil, da so zgoraj navedena merila iz točk (B) in (C) v sodni praksi vedno vključevala primerjalne ocene uspešnosti kandidatov, ki so jih opravile natečajne komisije, in da zato zanje velja tajnost dela natečajnih komisij(7).

Drugič, EPSO se je skliceval na več praktičnih ali upravnih premislekov in pomislekov, zlasti na (i) dejstvo, da lahko natečajna komisija spremeni merili (B) in (C), preden doseže ustrezno oceno, (ii) da so lahko informacije, ki jih kandidati prejmejo o merilih za ocenjevanje (B) in (C), zavajajoče in jih ne razumejo pravilno, ter (iii) da bi se lahko zaradi zagotovitve dodatnih informacij povečalo število pritožb, ki jih vložijo kandidati.

Ugotovitve varuha človekovih pravic

1.5 V zvezi s prvo trditvijo je varuh človekovih pravic obvestil EPSO o svojem sklepu, da lahko Urad načeloma in razen v zelo posebnih okoliščinah pravno svobodno razkrije končne različice meril (B) in (C) kandidatom, ki jih zahtevajo po prejemu pridobljene ocene (8). Ta sklep je temeljil na temeljiti analizi ustreznih pravnih in upravnih pravil, kot se trenutno uporabljajo in razumejo v praksi.

1.6 V zvezi z drugim sklopom argumentov je varuhinja človekovih pravic sklenila, da niso prepričljivi. Podrobne pripombe varuha človekovih pravic so navedene v točki 1 njegovega zgoraj navedenega pisma o nadaljnji preiskavi z dne 3. julija 2007, naslovljenega na EPSO (9). V zvezi s tem je treba opozoriti le na dve točki. Prvič, varuh človekovih pravic se zavzema za razkritje meril za končno ocenjevanje, ki so jih sprejele natečajne komisije, in ne posvetovanj komisije, na podlagi katerih so bila ta merila sprejeta. Drugič, pravica do dostopa do informacij in dokumentov ni odvisna od presoje uprave glede tega, ali bi zadevni prejemnik lahko "pravilno razumel" zadevne informacije ali ne.

1.7 V zvezi s trditvijo, da bi se lahko število pritožb povečalo, če bi kandidati prejeli več informacij o oceni njihovega testa, varuh človekovih pravic meni, da ni združljivo s pravno državo, da se posameznikom, ki sodelujejo v upravnem postopku, zadržijo informacije, da bi se jim preprečilo ali odvrnilo od uveljavljanja pravice do pritožbe zoper izid takega postopka. Poleg tega je varuh človekovih pravic urad EPSO že obvestil, da začenja samo preiskave,„za katere meni, da so utemeljene“(drugi odstavek člena 195(1) Pogodbe ES). Več informacij kot vsebujejo nove pritožbe, bolje bo varuh človekovih pravic lahko ocenil, ali dejansko obstajajo razlogi za začetek preiskave. Nasprotno pa pomanjkanje informacij, ki je posledica sedanjih praks varovanja tajnosti, običajno povzroči začetek preiskave, čeprav le zato, da se varuhu človekovih pravic omogoči, da zadevo pravično oceni (10). Čeprav je argument urada EPSO v zvezi s številom pritožb pravilen, bi boljše obveščanje kandidatov verjetno privedlo do manjšega števila preiskav varuha človekovih pravic. Take preiskave zahtevajo veliko časa za osebje urada EPSO in varuha človekovih pravic. Zaradi skrbi za učinkovito uporabo proračunskih sredstev Skupnosti bi si moral EPSO prizadevati za čim večje zmanjšanje števila takih poizvedovanj z zagotavljanjem več in boljših informacij kandidatom.

Zahteva po razkritju in njeni temelji

1.8 Poleg zgoraj navedenega je varuhinja človekovih pravic uradu EPSO poudarila, da so potrebe po večji odprtosti postopkov zaposlovanja veliko širše od splošne agende za odprtost, ne glede na to, kako pomembna je ta agenda. Take potrebe vključujejo pomembna posebna vprašanja v zvezi s pravnim varstvom, enakostjo, sorazmernostjo in interesom Skupnosti za zaposlovanje najsposobnejših, najučinkovitejših in neoporečnih uradnikov (11). Varuh človekovih pravic je v svoji analizi zlasti poudaril, kaj je po njegovem mnenju neskladje med namenom zadevne določbe o tajnosti iz Kadrovskih predpisov in praksami tajnosti, ki jih trenutno izvaja EPSO.

1.9 Določba o tajnosti v Kadrovskih predpisih določa, da "je delo natečajne komisije tajno". Sodna praksa je potrdila, da je bila ta določba o tajnosti uvedena z namenom zagotavljanja neodvisnosti natečajnih komisij in objektivnosti njihovega dela (12).

1.10 Ni treba posebej poudarjati, da se varuh človekovih pravic v celoti in brez oklevanja strinja s stališčem urada EPSO, da je treba te pomembne cilje doseči. Vendar varuh človekovih pravic ni prejel nobenih prepričljivih argumentov, ki bi dokazovali, kako bi razkritje meril za končno ocenjevanje, ki so jih sprejeli odbori, ali informacij o podrobni razčlenitvi ocen negativno vplivalo na "neodvisnost" ali "objektivnost postopkov" odborov. Tako razkritje kandidatom ne bi omogočilo vplivanja na delo odborov niti jim ne bi preprečilo objektivnega dela.

Sedanja reforma urada EPSO

1.11 Urad EPSO v okviru reformnega procesa z naslovom "Razvojni program urada EPSO" trenutno preučuje in izvaja pomembne ukrepe za izboljšanje postopkov zaposlovanja v EU. Kot je poudaril sam EPSO, je več ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru tega programa, namenjenih in bi dejansko morali povečati preglednost postopkov zaposlovanja. Te vključujejo podrobnejše informacije, ki jih je treba vključiti v obvestila o natečajih, ter večjo standardizacijo in strokovnost pri delu izbirnih komisij.

1.12 Varuhinja človekovih pravic želi pozdraviti in odločno podpreti ta proces reform, ki ne bo prinesel le konkretnih koristi za kandidate, temveč bo tudi okrepil položaj urada EPSO kot osrednjega in primarnega institucionalnega nosilca odločanja pri zaposlovanju v EU.

1.13 Varuhinja človekovih pravic želi nadalje poudariti, da sedanji proces reform dejansko ponuja odlično priložnost za odpravo praks tajnosti, ki so bile preučene v sedanji preiskavi na lastno pobudo. S tem ne bi le na najjasnejši možni način dokazali resnične zavezanosti urada EPSO k izboljšanju preglednosti postopkov zaposlovanja v EU. Za natečajne komisije, ki bi vedele, da se njihova sprejeta merila lahko razkrijejo na zahtevo, bi odprava teh praks tajnosti pomenila tudi pomembno spodbudo za celovito izvajanje strokovnih delovnih metod, ki jih urad EPSO zdaj opredeljuje in katerih sprejetje želi spodbujati.

OSNUTEK PRIPOROČILA

EPSO bi moral kandidatom na njihovo zahtevo razkriti morebitna merila za ocenjevanje, ki so jih natečajne komisije sprejele za pisne ali ustne preizkuse, poleg tega pa bi moral kandidatom na njihovo zahtevo razkriti podrobno razčlenitev morebitnih ocen, ki so jim bile dodeljene za njihovo uspešnost.

V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic urad EPSO pošlje podrobno mnenje do 31. oktobra 2008. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvajanje osnutka priporočila.

Strasbourg, 22. julija 2008

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15), kakor je bil spremenjen s sklepom Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2002 o črtanju členov 12 in 16 (UL L 92, str. 13).

(2) Domača stran varuha človekovih pravic vsebuje glavno korespondenco v tej preiskavi, in sicer v razdelku „Preiskave na lastno pobudo (2005–)“ na http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm, vključno z uvodnim dopisom (z dne 10. oktobra 2005).

(3) Glej spletno stran varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/recommen/en/971004.htm

(4) Glej spletno stran varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/special/pdf/en/971004.pdf

(5) Resolucija Evropskega parlamenta o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po preiskavi na lastno pobudo o tajnosti, ki je del postopkov zaposlovanja Komisije (C5-0082/2000 - 2000/2048 (COS)).

(6) Ta merila za ocenjevanje so podrobno opisana v nadaljnjem preiskovalnem pismu varuha človekovih pravic uradu EPSO z dne 3. julija 2007 (http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm).

(7) Urad EPSO se v bistvu sklicuje na zadevo C-254/95 P, Parlament proti Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-03423.

(8) Popolna analiza varuha človekovih pravic je navedena v točki 2 njegovega pisma o nadaljnji preiskavi uradu EPSO z dne 3. julija 2007 (http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm).

(9) http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm.

(10) Samoumevno je, da lahko varuh človekovih pravic z vpogledom v spis le izjemoma odpravi to pomanjkanje informacij, saj bo treba zadevne informacije preučiti glede na posebne trditve in argumente, ki jih je predložil pritožnik.

(11) Glej točko 3 dodatnega preiskovalnega pisma varuha človekovih pravic uradu EPSO z dne 3. julija 2007 (http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm).

(12) Zadeva C-254/95 P, Parlament proti Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-03423, točka 24.