(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Ozadje

Pritožnik je uradnik v Evropskem parlamentu. Preden je bil 1. januarja 2002 v interesu službe napoten, je delal v generalnem direktoratu (v nadaljnjem besedilu: GD) II.

V skladu s členom 37 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti ("Kadrovski predpisi") napoteni uradnik "še naprej uživa vse svoje pravice pod pogoji iz členov 38 in 39 (...) kot uradnik svoje matične institucije". V skladu s členom 38(f) to vključuje upravičenost do napredovanja za uradnike, napotene v interesu službe.

Napredovanja v Parlamentu potekajo na podlagi letnega ocenjevalnega postopka, v katerem se pripravi ocenjevalno poročilo in dodelijo največ tri točke za delovno uspešnost.

Predsedstvo Parlamenta je 3. maja 2004 sprejelo sklep o Politique de promotion et de programmation des carrières (2) (sklep predsedstva). Vsebuje naslednje določbe:

„I.1 Mérite et progression de la carrière

Le mérite d'un fonctionnaire/agent définit le rythme de progression de sa carrière. (...)

I.3 Kontinuiteta mérita

(...) La notion de mérite recouvre, par exemple, la manière dont le fonctionnaire/agent s'acquitte des tâches qui lui sont confiées (...), le niveau des services rendus, une mobilité réussie, le niveau de responsabilité exercée, (...) la capacité d'assumer davantage de responsabilités.

I.4 Évaluation du mérite

I.4.1 Le mérite du fonctionnaire/agent est évalué chaque année.

Tout fonctionnaire/agent méritant reçoit des points de mérite dans une fourchette de 1 à 3 points (...). (...)

I.4.5 Ces principes s'appliquent à:

- tout fonctionnaire et tout agent temporaire visé à l'article 2, point a), du RAA (3), de grade 1 à 13;

- tout agent temporaire visé à l'article 2, point b), du RAA, de grade 1 à 13, et lauréat d'un concours de la même catégorie/du même groupe de fonctions;

- tout agent contractuel visé à l'article 3 bis, odstavek 1, et à l'article 87 du RAA et appartenant au groupe de fonctions I conformément à l'article 80, odstaveke 2, du RAA.

I.5 Atribution annuelle des points de mérite

I.5.1 Chaque direction générale/unité autonome (...) reçoit, pour l'ensemble du staff (4) visé:

- au točka I.4.5, premier et deuxième tirets ci-dessus, un nombre total de points - à distribuer par grade - égal au double de son effectif (promouvable ou non), à l'exception des grades 14 à 16. À ce nombre s'ajoute une enveloppe de troisièmes points de mérite calculée sur la base de 1 point multiplié par 3% de l'effectif concerné (5). Le nombre total de points ainsi obtenu ne peut être dépassé;

- au točka I.4.5, troisième tiret ci-dessus, un nombre total de points - à distribuer par grade - égal au double de cet effectif (promouvable ou non), à l'exception du grade 3.

I.5.3 Les points sont distribués au sein de chaque groupe de fonctions et grade à la suite d'un examen comparatif, grade par grade, des mérites des fonctionnaires/agents.

I.6 Generalni sekretariat

I.6.1 Afin de corriger les distortions dues au nombre restreint de fonctionnaires d'un groupe de fonctions et d'un grade donnés existant dans certaines entités fonctionnelles, le Secrétaire général détient une réserve de points de mérite. Il peut l'utiliser, sur saisine dûment motivée des responsables d'entités fonctionnelles, en attribuant au plus, pour chacun d'entre elles, un point supplémentaire par grade dans un groupe de fonctions déterminé.

I.6.2 Cette réserve est également destinée à récompenser, le cas échéant, le mérite exceptionnel de fonctionnaires exerçant temporairement des fonctions spécifiques et dont le travail est difficilement comparable à celui d'autres notés. (...)

II.2 Les étapes de la procédure sont les suivantes:

La proposition d'attribution des points de mérite est établie par le responsable d'entité fonctionnelle lors d'une réunion du collège des notateurs de cette entité. Ce collège a pour mission d'assurer la cohérence entre les points de mérite qui sont proposés au fonctionnaire/agent et l'évaluation résultant du dernier exercice de notation.

– Les propositions d'attribution de points sont communiquées aux notés et transmises, pour avis, au Comité des rapports.

Le Secrétaire général transmet, pour avis, au Comité des rapports les propositions d'attribution de points de mérite sur sa réserve, établies conformément au point I.6 ci-dessus.

Le Secrétaire général arrête sa décision d'attribution de points de mérite sur sa réserve après avis du Comité des rapports.

- Les responsables d'entité fonctionnelle arrêtent les décisions d'attribution de points après avis du Comité des rapports et les communiquent aux notés. (...)"

Priloga k temu sklepu vsebuje podroben časovni razpored za izvedbo:

"1.6 Du 1er au 15 mars: potrditev, prikaz in podpis zaznamka o poročanju

Le notateur final valide les rapports (...). Enfin, le noté lui-même est invité à signer son rapport selon la procédure actuellement en vigueur. (...)

1.7 Du 15 au 30 avril: de saisine du Comité des rapports sur le contenu du rapport de notation

Le noté a 10 jours ouvrables pour introduire un recours auprès du Comité des rapports.

1.8 Troisième semaine d'avril: établissement d'un classement par ordre de mérite et réunion du collège des notateurs au sein de chaque DG (...)

Lors de la réunion du collège des notateurs par direction générale, les propositions d'attribution de points de mérite sont arrêtées. (...)

1.9 Dernière semaine d'avril - première semaine de mai: Information des notés sur les propositions de points de mérite

Chaque noté reçoit (...) la proposition qui est faite en ce qui le concerne. (...) Sur ce courrier figurent de façon très précise les modalités et le délai de saisine du Comité des rapports, pour le cas où le noté serait en désaccord avec la proposition. (...)

1.10 Mois de mai: izpiten des recours sur le contenu des rapports par le Comité des rapports

1.11 Mi-mai - fin juillet: izpiten des recours quant aux propositions de points de mérite par le Comité des rapports (...)

1.12 Deuxième semaine de septembre: décision d'attribution des points de mérite par les DG (...)

Sur ce courrier [le courrier informant le noté de la décision] figurent aussi de façon très précise les modalités de réclamation (člen 90, odstavek 2, du statut des fonctionnaires), pour le cas où le noté serait en désaccord avec la décision. (...)"

Pritožba varuhu človekovih pravic

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic navedel, da so mu bile za leti 2002 in 2003 točke za delovno uspešnost dodeljene pred pripravo ocenjevalnih poročil in brez ustrezne ocene njegove uspešnosti v primerjavi s kolegi iz iste kategorije, ki so prejeli tretjo točko za delovno uspešnost.

Poleg tega je navedel, da mu je bila za obe leti odvzeta možnost, da bi pridobil oceno odbora za poročila o uspešnosti glede tega, ali je bilo predlagano število točk za delovno uspešnost, ki naj bi se mu dodelile, v skladu z njegovim ocenjevalnim poročilom pred sprejetjem ustrezne odločitve. Trdil je tudi, da Parlament pri odločanju o dodelitvi točk za delovno uspešnost ni upošteval ravni odgovornosti, ki jih je opravljal.

Po navedbah pritožnika so bila pomembna naslednja dejstva:

Za leto 2002 je v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov vložil pritožbo pri Parlamentu, ki se je odločil, da se bo posvetoval z odborom za poročila. Odbor je po preučitvi njegovega spisa in primerjavi njegovega ocenjevalnega poročila s kolegi iz kategorije A, ki so prejeli tretjo točko za delovno uspešnost, ugotovil, da je bila dodelitev tretje točke za delovno uspešnost upravičena, zato se je generalni sekretar odločil, da mu dodeli tretjo točko za delovno uspešnost.

Za leto 2003 je pritožnik 5. junija 2004 vložil pritožbo pri Odboru za poročila, ker mu je bil poslan predlog, da se mu dodelita dve točki za delovno uspešnost, vendar mu ni bilo poslano ocenjevalno poročilo.

Odbor za poročila je v svojem mnenju z dne 9. junija 2004 sklenil, da zadevni postopek ni bil upoštevan. Iz tega mnenja je razvidno, da (i) je bil predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost podpisan 18. maja 2004 in poslan pritožniku 24. maja 2004, medtem ko je bilo ocenjevalno poročilo dokončano šele 18. maja 2004 in predloženo pritožniku v mnenje šele 9. junija 2004; in (ii) da so se ocenjevalci generalnega direktorata pritožnika sestali že 12. maja 2004, da bi razpravljali o dodelitvi točk za delovno uspešnost.

junija 2004 je generalni sekretar Parlamenta pritožnika obvestil, da (i) se strinja z mnenjem Odbora za poročila, da ustrezni postopek ni bil upoštevan; (ii) generalnega direktorja pritožnika prosi, naj ponovno začne postopek "od faze ocenjevalnega poročila" ("de reprendre la procédure au stade du rapport the notation"); in (iii) nov predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost na sestanku ocenjevalcev.

Dne 16. julija 2004 mu je bila poslana nova različica pritožnikovega ocenjevalnega poročila, ki je bila enaka tisti, ki mu je bila poslana prej. To ocenjevalno poročilo je podpisal in vrnil 19. julija 2004. Izrecno je navedel, da se namerava obrniti na odbor za poročila, če bi se novi predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost razlikoval od sklepa za leto 2002, tj. če mu ne bi bile dodeljene tri točke.

Vendar pritožniku ni bil poslan noben nov predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost. Dne 8. novembra 2004 je prejel odločbo svojega generalnega direktorja, da sta mu bili dodeljeni dve točki za delovno uspešnost za leto 2003.

Pritožnik je 14. januarja 2005 vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Parlament je 21. junija 2005 pritožbo zavrnil in ga obvestil, da v njegovem primeru niso bile odkrite niti postopkovne niti očitne napake pri presoji. Iz sklepa Parlamenta je bilo razvidno, da pritožnikovo ocenjevalno poročilo ni bilo primerjano s poročilom njegovih kolegov. Namesto tega je generalni direktor zahteval, da se mu dodeli tretja točka iz rezerve generalnega sekretarja, ki jo je ta očitno zavrnil. Poleg tega se je zdelo, da je bila dvema od njegovih kolegov dodeljena tretja točka iz rezerve generalnega sekretarja, kar je bilo upravičeno zaradi njune odlične in nenehno izboljševajoče uspešnosti.

Pritožnik je menil, da je prišlo do očitnih napak v zvezi s postopki in odločitvijo Parlamenta o dodelitvi točk za delovno uspešnost. Združil jih je v tri sklope: (i) domnevno pomanjkanje primerjalne ocene njegove uspešnosti; (ii) Parlament mu domnevno ni poslal pravilno pripravljenega predloga v zvezi z dodelitvijo točk za delovno uspešnost, zaradi česar dejansko ni imel možnosti, da bi se obrnil na odbor za poročila; in (iii) domnevno neupoštevanje ravni odgovornosti Parlamenta.

(A) Domnevni neobstoj primerjalne ocene

Pritožnik je navedel, da njegove uspešnosti niso primerjali z uspešnostjo njegovih sodelavcev v njegovem generalnem direktoratu. Parlament je svojo odločitev o pritožbi na podlagi člena 90(2) utemeljil na podlagi točke I.6.2 sklepa predsedstva o rezervi generalnega sekretarja.

Pritožnik je trdil, da besedilo in kontekst določb o rezervi generalnega sekretarja kažeta, da je bila ta rezerva mišljena kot dodatna možnost v postopku, namenjena odpravi morebitnih krivic v posameznih primerih po zaključku postopka znotraj generalnih direktoratov. Ni nasprotovala uporabi postopka iz točke I.5, iz katerega niso bili izključeni uradniki, ki so bili napoteni v interesu službe. Nič v teh določbah ne omogoča sklepa, da je treba napotene uradnike že od začetka izključiti iz primerjalne ocene, kot je bilo to storjeno v njegovem primeru.

(B) Domnevno neuspešno pošiljanje pravilno podanega predloga

Pritožnik je izjavil, da je odbor za poročila v njegovo korist odločilno vplival na odločitev Parlamenta, da mu dodeli točke za delovno uspešnost za leto 2002. Po drugi strani pa je imelo dejstvo, da mu ni bila dana možnost, da se obrne na odbor glede vprašanja, ali so bile predlagane točke za delovno uspešnost za leto 2003 v skladu z oceno njegovega dela, in da se organ za imenovanja v nasprotju s pristopom, ki ga je sprejel leta 2002, očitno ni obrnil na odbor, zanj očitno negativne posledice. Parlament je očitno kršil ustrezna pravila, zlasti točko 1.9 priloge k sklepu predsedstva, ki je določala, da je treba uslužbencu, ki ga je treba oceniti, poslati predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost, v katerem so pojasnjeni načini pritožbe odboru.

Kršitev postopkovnih pravil naj bi pomenila tudi kršitev načela iz člena 43 Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim je bilo treba uradniku priznati pravico do vložitve pritožbe v okviru postopka ocenjevanja, ki jo je bilo treba uveljavljati pred vložitvijo pritožbe na podlagi člena 90(2).

Pritožnik je opozoril, da je generalni sekretar v svojem dopisu z dne 24. junija 2004 navedel, da v njegovem primeru niso bila upoštevana postopkovna pravila. Vendar v odgovoru na njegovo pritožbo na podlagi člena 90(2) ta dopis ni bil omenjen niti ni bilo obravnavano vprašanje, zakaj zaveze, sprejete v njem, niso bile upoštevane. Tudi če bi se generalni sekretar zmotil pri svoji oceni postopkovnih pravil - kar je bilo malo verjetno - bi pritožnik lahko upravičeno pričakoval, da se bodo navedene zaveze ohranile.

(C) Domnevno neupoštevanje ravni njegovih odgovornosti

Pritožnik je v pritožbi na podlagi člena 90(2) poudaril, da je treba pri primerjalni oceni njegovega dela upoštevati naravo opravljenih nalog. Ta obveznost je izhajala iz člena 45(1) Kadrovskih predpisov, ki je določal, da je treba „po potrebi upoštevati raven odgovornosti“. V zvezi z letom 2002 je odbor za poročila to storil tako, da je opozoril na visoko raven odgovornosti, ki jih je opravljal. Dodal je, da je to eden od razlogov, zakaj meni, da bi bilo treba podeliti tretjo točko za delovno uspešnost.

Njegove odgovornosti so bile leta 2003 še višje kot leta 2002, ker je moral zaradi dolgotrajne bolezni direktorja opravljati dodatne naloge. Poleg tega je sodeloval pri ponovnih pogajanjih o pomembnem medinstitucionalnem sporazumu in opravil obsežno delo v zvezi z uvedbo nove finančne uredbe.

Kljub tem dejstvom, ki so bila omenjena v njegovem ocenjevalnem poročilu, in njegovi izrecni zahtevi v njegovi pritožbi na podlagi člena 90(2), to vprašanje v sklepu Parlamenta sploh ni bilo obravnavano.

Pritožnik je trdil, da je treba najti sporazumno rešitev, ki bi lahko vključevala sprejetje podobnega ukrepa Parlamenta, kot ga je sprejel generalni sekretar za leto 2002. Zato je zahteval, da organ za imenovanja ponovno preuči njegov primer in zaprosi odbor za poročila za mnenje. To mnenje bi bilo treba oblikovati na podlagi primerjave z vsemi njegovimi kolegi v istem generalnem direktoratu, ki so za leto 2003 prejeli tretjo točko za delovno uspešnost. Moral bi imeti možnost, da svoje stališče predstavi Odboru. Pri končni odločitvi bi bilo treba ustrezno upoštevati raven odgovornosti, ki jih izvaja.

Če povzamemo, pritožnik je navedel naslednje trditve (6):

1. Parlament je kršil veljavna postopkovna pravila, ker ni primerjal svoje uspešnosti z uspešnostjo svojih kolegov za leto 2003.
2. Parlament je kršil veljavna postopkovna pravila, ker mu pred sprejetjem sklepa o dodelitvi točk za delovno uspešnost ni dal pravilno pripravljenega predloga v zvezi z dodelitvijo točk za delovno uspešnost.
3. Zaveze, ki jih je prejel v pismu generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004, niso bile spoštovane, čeprav je lahko upravičeno pričakoval, da bodo spoštovane.
4. Parlament je kršil člen 43 kadrovskih predpisov, ker mu ni omogočil vložitve pritožbe v okviru postopka poročanja.
5. Parlament naj pri oceni njegove uspešnosti neupravičeno ne bi upošteval zneska njegove odgovornosti v letu 2003, čeprav je bil ta dejavnik izrecno naveden v členu 45(1) Kadrovskih predpisov.
6. Odločitev, da se njegovo ocenjevalno poročilo ne primerja s poročili njegovih sodelavcev, naj bi bila v nasprotju z načelom enakosti, saj člena 37 in 38 Kadrovskih predpisov določata, da uradnik v postopku napredovanja še naprej uživa vse svoje pravice.
7. Parlament ga je obravnaval nepravično, tako da mu je odvzel možnost pritožbe pri odboru za poročila v zvezi z vprašanjem, ali so bile točke za delovno uspešnost, ki so mu bile predlagane, skladne z njegovo uspešnostjo.

Pritožnik je zahteval, da organ za imenovanja ponovno oceni njegovo uspešnost za leto 2003 in v ta namen pridobi, kot je to storil v zvezi z oceno za leto 2002, mnenje Odbora za poročila. To mnenje bi moralo temeljiti na primerjavi z vsemi pritožnikovimi kolegi, ki so za leto 2003 dosegli tretjo točko za delovno uspešnost. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da mu je bila dana možnost, da odboru predstavi svoje stališče.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta

Parlament je v svojem mnenju navedel, da se je kolegij ocenjevalcev v GD za zunanjo politiko sestal 12. maja 2004 in se je po upoštevanju njihove uspešnosti in števila razpoložljivih točk odločil, da devetim uradnikom kategorije A dodeli tretjo točko za delovno uspešnost. V primeru dveh od teh uradnikov so bile dodatne točke na voljo, potem ko je bilo ugotovljeno, da dva uradnika iz iste kategorije zaslužita le eno točko. Za pet drugih uradnikov so bile tretje točke vzete iz dodatne dodelitve GD. Nazadnje, dva uradnika kategorije A sta dobila točko iz rezerve generalnega sekretarja kot priznanje za njun prispevek k delu konvencije.

Po pismu generalnega sekretarja pritožniku z dne 24. junija 2004 in poslani končni različici ocenjevalnega poročila z dne 16. julija 2004 je 2. septembra 2004 potekalo nadaljnje srečanje ocenjevalcev v GD za zunanjo politiko. Generalni direktor N. je po preučitvi težav pri primerjavi uspešnosti med napotenimi uradniki in uradniki GD predlagal, da se pritožniku dodelita dve točki za delovno uspešnost in da se vloži zahteva za dodelitev tretje točke iz rezerve generalnega sekretarja. Namen te rezerve je bil nagraditi zasluge v zelo majhnih enotah in v primeru začasno dodeljenega osebja. Vendar generalni sekretar ni ukrepal v zvezi s tem predlogom.

V zvezi s postopkom

V tem primeru ni bilo sporno, da pritožnikove zasluge niso bile primerjane z zaslugami njegovih kolegov. Razlog za to je bil, da bi bila primerjava nerodna zaradi njegove napotitve. Zato je kolegij ocenjevalcev predlagal, da se iz rezerve generalnega sekretarja dodeli dodatna točka, katere eden od namenov je v skladu s točko I.6.2 sklepa predsedstva „po potrebi nagraditi izjemne zasluge sodelavcev, napotenih v subjekt, katerega delo je težko primerjati z delom drugih ocenjevalcev“.

Zaradi njegove napotitve je bilo pritožnikove zasluge težko primerjati z zaslugami njegovih kolegov, ki so delali v Parlamentu. Čeprav so bila merila za ocenjevanje enaka, ne bi bilo primerno primerjati dela, opravljenega v različnih institucijah, zlasti ker je v tem primeru položaj pritožnika vključeval posebne naloge. Zato je bilo primerno uporabiti točko I.6.2 sklepa predsedstva in zahtevati, da se točka vzame iz rezerve generalnega sekretarja.

V zvezi s tem je Parlament poudaril, da se prav tako ni primerjala uspešnost uradnikov kategorije A v generalnem direktoratu, ki jim je bila dodeljena točka iz rezerve generalnega sekretarja, in njihovih drugih kolegov.

Poleg tega pritožnik ni dokazal kršitve členov 37 in 38 Kadrovskih predpisov. Dejansko naj zaradi napotitve ne bi bil diskriminiran. Poleg tega je ohranil pravico do napredovanja.

Uveljavljen je bil precedens, da enako obravnavanje pomeni, da je treba uslužbence, ki so v enakih pravnih okoliščinah, obravnavati enako. Povsem legitimno pa je bilo, da so bili uradniki v različnih okoliščinah obravnavani različno. V zvezi z dodeljevanjem točk je bila rezerva generalnega sekretarja posebej namenjena takšnim primerom.

Zato so bile nepravilnosti, ki jih je ugotovil Odbor za poročila v svojem mnenju z dne 9. junija 2004, v praksi nepomembne. V vsakem primeru primerjava s kolegi pritožnika v Parlamentu ni bila potrebna in ne bi bila pomembna.

Zato je bil postopek, določen v notranjih pravilih Parlamenta, pravilno upoštevan.

O pritožnikovi nezmožnosti izpodbijanja predloga za dodelitev točk in domnevni kršitvi člena 43 Kadrovskih predpisov

Trditev pritožnika glede domnevne kršitve člena 43 Kadrovskih predpisov ni bila niti dopustna niti upoštevna. Novih kadrovskih predpisov, ki so začeli veljati 1. maja 2004, ni bilo mogoče uporabiti za poročanje osebja za leto 2003. Čeprav je poleg tega člen 43 dejansko določal, da je treba vsako pritožbo, vloženo pred vložitvijo pritožbe, vložiti v okviru postopka ocenjevanja osebja, sicer bi bila pritožba nedopustna, bi morala vsaka institucija sprejeti notranja pravila v zvezi s takimi pritožbami. Parlament je ta pravila sprejel 6. julija 2005 in se zato niso uporabljala za pritožnikove okoliščine. Novi člen 43 je omejil dopustnost pritožb. Vendar je pritožnik za uveljavljanje svojih pravic lahko uporabil člen 90(2). Nazadnje je Parlament poudaril, da pritožnik ni imel nobenega interesa za izpodbijanje predloga pred odborom za poročila, ker mu je bila iz rezerve generalnega sekretarja predlagana tretja točka. Zato neobveščanje o predlogu za dodelitev točk ni pomenilo bistvene postopkovne napake.

Postopek za dodelitev točk v letu 2002

Pritožnik ni mogel legitimno trditi, da je razumno pričakovati, da se bo njegova uspešnost sistematično primerjala z uspešnostjo njegovih kolegov v Parlamentu. Kolegij ocenjevalcev leta 2002 ni zahteval, da se iz rezerve generalnega sekretarja dodeli tretja točka. Zato je bilo primerno preveriti, ali je bila pri dodelitvi „običajnih“ dodatnih točk storjena očitna napaka. Ker je bil postopek za leto 2003 drugačen, organ za imenovanja torej nikakor ni bil vezan na predhodno sprejete odločbe.

Kar zadeva odločitev o dodelitvi dveh točk za delovno uspešnost (zlasti glede na člen 45 Kadrovskih predpisov)

Možnost, da je bila primerjava uspešnosti otežena zaradi napotitve v drugo institucijo, je bila izrecno dovoljena v točki I.6.2 sklepa predsedstva. V takem primeru bi lahko generalni sekretar, če bi bilo to upravičeno, nagradil izjemne dosežke napotenih uradnikov. V tem primeru je bilo treba proučiti, ali so bile pritožnikove zasluge za leto 2003 izjemne ali ne.

Njegovo ocenjevalno poročilo je vsebovalo dejanske pripombe, ki so kazale na visok standard uspešnosti. Ocena direktorja je bila naslednja: „Glede na naravo [njegovih] nalog in visok standard njegovega dela močno priporočam, da se mu dodelijo tri točke za napredovanje.“Končni ocenjevalec je izjavil, da je bil navdušen nad stopnjo ocenjevanja. Razen dveh dodatnih nalog pa je bilo pritožnikovo ocenjevalno poročilo za leto 2003 enako poročilu za leto 2002.

Zdi se, da je pritožnik menil, da je bilo dejstvo, da sta bili poročili enakovredni, dovolj za utemeljitev dodelitve dodatne točke za leto 2003, saj je bila dodatna točka dodeljena za leto 2002. Čeprav si je bilo povsem mogoče zamisliti, da bi uradnik v zaporednih letih prejel tri točke zaradi ohranjanja zelo visokega standarda uspešnosti, tega ni bilo mogoče upravičeno pričakovati. Zato je bilo koristno preučiti ocenjevalni poročili za leti 2002 in 2003 dveh uradnikov, ki jima je bila dodeljena tretja točka iz rezerve generalnega sekretarja in katerih delo je bilo prav tako lažje primerljivo z delom njunih kolegov, saj sta bila vključena v postopke Konvencije. V njihovih poročilih je bilo nekaj sprememb v pripombah in predvsem v ocenah ocenjevalcev, kar je kazalo na izboljšanje njihove uspešnosti. V primeru enega od uradnikov sta bili k tem nalogam dodani dve nalogi, ocena ocenjevalca pa je bila naslednja: „Izjemno sposobna in zelo motivirana, tako na konvenciji (v zaključni fazi) kot med zapletenimi pogajanji na medvladni konferenci, z zelo pozitivnim izidom za stališče in podobo Parlamenta.“ V ocenjevalnem poročilu za drugega uradnika za leto 2003 je bilo razvidno, da so se opravljene naloge razširile. Njegov/njen poslovodja je podal/-a naslednjo oceno: "Izjemno sposoben v zapletenih okoliščinah in pod stalnim pritiskom (IGC in konvencija). Dobra sposobnost timskega dela." Nedvomno sta oba uradnika izboljšala svojo raven uspešnosti.

Dodeljevanje točk iz rezerve generalnega sekretarja je bila možnost, ki je spadala v diskrecijsko pravico organa za imenovanja: predvideno je bilo, da se rezerva generalnega sekretarja uporabi le izjemoma. V tem primeru je organ za imenovanja razumno menil, da pritožnikove zasluge za leto 2003 niso bile takšne, da bi upravičevale dodelitev tretje točke.

V zvezi s tem je Parlament opozoril na sklep varuha človekovih pravic 1634/2003/(ADB)GG po pritožbi uradnika, ki mu ni bila dodeljena tretja točka iz kvote točk, dodeljenih vsaki kategoriji. Varuh človekovih pravic je v tej odločbi jasno priznal diskrecijsko pravico organa za imenovanja, pod pogojem, da ni prišlo do očitne napake pri presoji. Razumno je bilo šteti, da je dodelitev točk iz rezerve generalnega sekretarja tudi diskrecijska zadeva.

Ker pa se v tem primeru delo pritožnika ni izboljšalo, medtem ko se je delo njegovih dveh kolegov, ki opravljata posebne naloge, še izboljšalo, je generalni sekretar pravilno ocenil ocenjevalno poročilo pritožnika in mu potrdil, da mu bosta dodeljeni dve točki.

Nazadnje, glede domnevne kršitve člena 45 Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim je treba upoštevati raven odgovornosti, je bilo treba ugotoviti, da je ta trditev nedopustna in neutemeljena. Pritožnik se je ponovno skliceval na nove kadrovske predpise, ki se niso uporabljali za poročanje osebja za leto 2003. Poleg tega se je člen 45 izrecno nanašal na napredovanja. Dodeljevanje točk pa je bil drugačen postopek, ki ni spadal na področje uporabe člena 45.

Skratka, celotna obravnava zadeve je pokazala, da je bila odločitev o dodelitvi dveh točk za delovno uspešnost sprejeta ob koncu pravilno izvedenega postopka in da je bila utemeljena.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah najprej opozoril na nekatere po njegovem mnenju netočnosti in napake v mnenju Parlamenta. Opis njegovega položaja v Parlamentu in njegovega novega položaja naj ne bi bil pravilen. Predmet pritožbe, ki jo je 5. junija 2004 vložil pri Odboru za poročila, naj bi bil izkrivljen. Poleg tega je Parlament v svojem mnenju navedel, da je g. N. na sestanku ocenjevalcev 2. septembra 2004 predlagal, naj se mu dodelita dve točki za delovno uspešnost. Vendar je iz zapisnika te seje, priloženega mnenju Parlamenta, razvidno, da se je dejansko odločil, da mu dodeli dve točki (7).

To ni bilo v skladu s postopkovnimi pravili. V skladu s temi pravili bi bilo treba najprej pripraviti predlog. Ta predlog bi mu moral biti predložen, nato pa bi moral imeti na voljo deset delovnih dni, da se obrne na odbor za poročila.

V navedbi Parlamenta iz sklepa predsedstva manjkata dve opombi. Opombe so bile za njegov primer še posebej pomembne, ker so določale, kdo je upravičen do prejemanja točk in kdo mora biti že od začetka izključen iz postopka (8).

Zapisnik sestanka ocenjevalcev z dne 2. septembra 2004 je vseboval naslednjo navedbo enega udeleženca: "(...) M. X fait référence (...) au retard avec lequel le supérieur hiérarchique [du plaignant] (...) a soumis le projet de rapport."Njegov nadrejeni je bil namreč zaprošen za oceno šele 29. aprila 2004, ki je bila posredovana 6. maja 2004. Zato zamude ni bilo mogoče pripisati njegovemu nadrejenemu, temveč Parlamentu.

Primerjava s kolegi

Iz mnenja Parlamenta je razvidno, da je njegov generalni direktorat sedmim sodelavcem kategorije A dodelil tretje točke za delovno uspešnost, od katerih jih je bilo pet dodeljenih iz dodatne dodelitve generalnega direktorata. Preostali dve točki sta bili na voljo, potem ko je bilo ugotovljeno, da si dva uradnika iz iste kategorije zaslužita le eno točko. Od začetka je bil izključen iz razdelitve teh sedmih točk. V nobenem trenutku ni šlo vsaj za poskus primerjave njegovega ocenjevalnega poročila z ocenjevalnim poročilom njegovih kolegov.

Kot je navedel v pritožbi, je šlo za kršitev načel iz točke I.5 sklepa predsedstva. Parlament ni komentiral teh pravil in njihovih posledic. Zato je trdil, da v določbah o rezervi generalnega sekretarja ni ničesar, kar bi že od začetka preprečevalo postopek iz točke I.5. Če bi predsedstvo nameravalo napotene uradnike že od začetka izključiti iz postopka iz točke I.5, bi bilo to izrecno omenjeno, kot je bilo na primer v primeru uradnikov, ki so bili na dopustu iz osebnih razlogov.

Primerljivost njegovega dela

Pritožnik je trdil, da zagotovo obstajajo primeri, v katerih je delo uradnikov, ki so opravljali posebne naloge, težko primerjati z delom drugih ocenjevalcev, kot na primer v primeru kolegov, ki so bili napoteni v nevladne organizacije. Vendar je trdil, da v njegovem primeru primerjalna ocena ne bi bila zelo težavna. Njegove sedanje naloge so bile podobne nalogam, povezanim z nekaterimi delovnimi mesti v generalnem direktoratu II Parlamenta. Pritožnik je za svoje delovno mesto priložil opis delovnega mesta.

Pri pripravi ocenjevalnega poročila očitno ni bilo težav pri ocenjevanju njegove uspešnosti. Prvi ocenjevalec je izrecno potrdil oceno svojega nadrejenega v celoti: "Enaka ocena kot pri neposrednem nadrejenem". Zdi se, da tudi končni ocenjevalec ni imel nobenih dvomov ("ocena me je navdušila [...]").

Poleg tega odbor za poročila ni imel težav s primerjavo njegove uspešnosti z uspešnostjo njegovih sodelavcev v GD II, potem ko je generalni sekretar to izrecno zahteval v postopku iz leta 2002(9). Odbor je za leto 2004 brez očitnih težav ponovno primerjal njegovo uspešnost z uspešnostjo njegovih kolegov. Pritožnik je priložil izvod mnenja Odbora z dne 27. septembra 2005, ki vsebuje naslednjo izjavo:

"Le Comité des rapports estime, sur la base d'une analysis comparative avec les trois fonctionnaires du grade A*11 ayant été proposés pour 3 points de mérite par sa Direction générale, que le noté a des mérites équivalents voire supérieurs au moins à deux d'entre eux."

Pismo generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004

Kot v odgovoru na njegovo pritožbo v skladu s členom 90(2) Parlament tudi tokrat ni komentiral pomena pisma generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004.

Sodelovanje odbora za poročila

Pritožnik je trdil, da je dejstvo, da mu je bila odvzeta možnost, da se obrne na odbor za poročila, huda postopkovna napaka, ki je imela zanj negativne posledice. Parlament ni pojasnil, zakaj odbor ni bil vključen v celoten postopek, čeprav je bila njegova želja, da se to stori, jasna. Zlasti ni bilo pojasnjeno, zakaj se sploh ni štelo za potrebno, da se odbor vključi v odločanje o njegovi pritožbi v skladu s členom 90(2). Ko je vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) za leto 2002, se je organ za imenovanja obrnil na odbor. To bi bil očiten način za nadaljevanje tudi v zvezi z letom 2003.

Uporaba Kadrovskih predpisov

Parlament je trdil, da se novi kadrovski predpisi, ki so začeli veljati 1. maja 2004, ne uporabljajo za referenčno obdobje 2003. Novi kadrovski predpisi so dejansko vsebovali več prehodnih določb. Vendar se ti niso nanašali na člena 43 in 45 Kadrovskih predpisov. Zato je bilo treba domnevati, da veljajo in se uporabljajo od 1. maja 2004. Proti njemu ni bilo mogoče trditi, da predsedstvo Parlamenta v svojem sklepu očitno ni v celoti upoštevalo novih določb in da je bilo to v primeru člena 43 očitno upoštevano šele 6. julija 2005. Če bi sledili trditvi, da se novi kadrovski predpisi ne uporabljajo, bi bilo treba tudi ugotoviti, da se sklep predsedstva z dne 3. maja 2004, na katerega se je Parlament skliceval v svojem mnenju, ne uporablja za referenčno obdobje 2003.

Raven odgovornosti

Pritožnik je trdil, da je bil v zvezi z razdelitvijo točk iz rezerve generalnega sekretarja diskriminiran, ker pri ocenjevanju ni bila upoštevana raven odgovornosti, ki jih je opravljal, čeprav je bilo to izrecno določeno v členu 45(1) Kadrovskih predpisov.

Parlament je navedel, da je razdelitev točk drugačen postopek, ki ni zajet v členu 45. Razdelitev točk pa v Kadrovskih predpisih sploh ni bila določena. To je bil postopek, ki ga je razvil Parlament, da bi vzpostavil povezavo med ocenjevanjem in napredovanjem.

V skladu s točkama I.1 in I.4.1 sklepa predsedstva je bilo napredovanje odločilno odvisno od števila dodeljenih točk za delovno uspešnost. Raven izvajanih odgovornosti je bilo treba upoštevati že pri razdelitvi točk za delovno uspešnost, da bi to merilo imelo vlogo pri odločitvi o napredovanju, ki je zdaj izrecno določena v novih kadrovskih predpisih.

Poleg člena 45 kadrovskih predpisov je točka I.3 sklepa predsedstva vsebovala obveznost upoštevanja ravni odgovornosti („La notion de mérite recouvre [...] le niveau de responsabilités exercée [...]“). Primerjava njegovih ocenjevalnih poročil s poročili kolegov, ki jim je bila dodeljena tretja točka iz rezerve generalnega sekretarja, je pokazala, da raven izvajanih odgovornosti očitno ni bila upoštevana v sklepu generalnega sekretarja. Jasno je bilo, da nobeden od teh dveh kolegov ni opravljal vodstvenih nalog ali nalog s finančno odgovornostjo.

Ocena njegovega ocenjevalnega poročila

Parlament je izjavil, da sta bili njegovi ocenjevalni poročili za leti 2002 in 2003 poleg dveh novih nalog "enaki". To je bila podlaga za trditev Parlamenta, da se njegova uspešnost ni izboljšala, medtem ko se je uspešnost njegovih kolegov izboljšala. Vendar njegovi ocenjevalni poročili za leti 2002 in 2003 sploh nista bili enaki. Medtem ko je bilo v njegovem ocenjevalnem poročilu za leto 2002 pod naslovom „Sposobnost vodenja oddelka in vodenja ekipe“ navedeno: "V celoti izpolnjuje svoje naloge tudi v težkih okoliščinah", vnos v istem oddelku za leto 2003 je bil: "Uspešno upravlja dodatne naloge zaradi daljše odsotnosti direktorja". Zato je uspešno dokazal, da je sposoben prevzeti nove odgovornosti, kot je določeno v točki I.3 sklepa predsedstva. To je pokazalo, da se je njegova uspešnost v letu 2003 izboljšala, česar organ za imenovanja ni opazil, ker očitno ni skrbno preučil njegovega ocenjevalnega poročila. To je bila očitna napaka pri presoji, ki je imela zanj negativne posledice.

Pritožnik je potrdil svojo željo, da se najde sporazumna rešitev. Ker Parlament ni komentiral njegovega predloga, da bi organ za imenovanja lahko ponovno preučil njegov primer na podlagi sodelovanja odbora za poročila, je domneval, da Parlament vsaj ni izključil te možnosti.

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Ugotovitve varuha človekovih pravic

Po skrbni obravnavi mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika varuh človekovih pravic ni bil zadovoljen, da se je Parlament ustrezno odzval na pritožnikove argumente. To stališče je temeljilo na naslednjih premislekih:

1. Varuh človekovih pravic je opozoril, da iz ustaljene sodne prakse sodišč Skupnosti izhaja, da

„ima organ, pristojen za imenovanja, pri presoji interesa službe ter kvalifikacij in odlik kandidatov, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, široko diskrecijsko pravico, nadzor sodišča Skupnosti pa mora biti v zvezi s tem omejen na vprašanje, ali je uprava ob upoštevanju različnih preudarkov, ki so vplivali na njeno presojo, ostala v razumnih mejah in svoje pristojnosti ni uporabila očitno napačno. Sodišče Skupnosti torej s svojo presojo kvalifikacij in uspešnosti kandidatov ne more nadomestiti presoje organa za imenovanja"(10).

Varuh človekovih pravic je v svoji odločbi o pritožbi 1634/2003/(ADB)GG zavzel stališče, da bi moral njegov pregled temeljiti na enakem pristopu. Zato je bil nadzor v tej zadevi omejen na preverjanje, ali je Parlament pri sprejemanju odločitve upošteval pravilne postopke in ali je bila pri tej odločitvi storjena očitna napaka.

Pritožnik je navedel sedem trditev in eno trditev. Ker pa so bile nekatere obtožbe povezane, so bile obravnavane pod štirimi naslovi: (i) domnevno pomanjkanje primerjalne ocene pritožnikovih zaslug; (ii) domnevno nespoštovanje zavez, ki jih je Parlament sprejel v pismu svojega generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004; (iii) domnevno neupoštevanje pravilnih postopkov med ocenjevanjem osebja v zvezi z letom 2003; in (iv) domnevno neupoštevanje ravni odgovornosti pritožnika v letu 2003 s strani Parlamenta.

2. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem primerjalne ocene je varuh človekovih pravic ugotovil, da Parlament ni izpodbijal, da ni bilo primerjave pritožnikovih dosežkov z dosežki njegovih kolegov. Parlament je trdil, da bi bila primerjava nerodna zaradi pritožnikove napotitve. Zato je kolegij ocenjevalcev predlagal, da se iz rezerve generalnega sekretarja dodeli dodatna točka, katere namen je v skladu s točko I.6.2 sklepa predsedstva „po potrebi nagraditi izjemne zasluge sodelavcev, napotenih v subjekt, katerega delo je težko primerjati z delom drugih ocenjevalcev“.

Vendar je varuhinja človekovih pravic tudi ugotovila, da v sklepu predsedstva ni ničesar, kar bi kazalo na to, da bi bili uradniki, napoteni v druge institucije, izključeni iz primerjalne ocene v skladu s točko I.5. Kot je pravilno ugotovil pritožnik, opomba 3 k točki I.5.1 izključuje samo uslužbence, ki so bili v celotnem referenčnem obdobju odsotni zaradi bolezni ali KKP (odsotnost iz osebnih razlogov), iz „skupine du staff“, za katero se uporablja točka I.5. Poleg tega je bila francoska različica točke I.6.2 sklepa predsedstva o rezervi generalnega sekretarja jasnejša od angleške različice, navedene v mnenju Parlamenta. Besedilo se glasi: "Cette réserve est également destinée à récompenser, le cas échéant, le mérite exceptionnel de fonctionnaires exerçant temporairement des fonctions spécifiques et dont le travail est difficilement comparable à celui d'autres notés."(poudarek dodan) To bi pomenilo, da morata biti za uporabo te določbe kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer opravljanje posebnih funkcij in težavnost primerjave dela. Zgolj dejstvo, da uradniki opravljajo posebne funkcije, torej samo po sebi ne bi upravičevalo sklepa, da je njihovo delo težko primerjati z delom njihovih kolegov, kot se zdi, da je stališče Parlamenta.

Varuh človekovih pravic na podlagi gradiva, ki mu je bilo predloženo, ni mogel ugotoviti, ali sta delo, povezano s sedanjim delovnim mestom pritožnika, in delo, povezano z določenim delovnim mestom v Parlamentu, dejansko podobna, kot je trdil pritožnik. Vendar je opozoril, da odbor za poročila, ki je vsekakor primernejši za pripravo mnenja o tem vprašanju, očitno nima težav pri primerjavi dela pritožnika z delom njegovih kolegov v Parlamentu. V mnenju z dne 4. maja 2004 o proračunskem letu 2002 je Parlament sprejel sklep "après examen du dossier et comparaison de son rapport de notation avec ceux de ses collègues de catégorie A de la Direction Générale des Commissions et Délégations du Parlement européen ayant reçu un troisième point". V mnenju z dne 27. septembra 2005, ki se je nanašalo na leto 2004 in ki ga je pritožnik predložil skupaj s svojimi pripombami, je Parlament pripravil „primerjalno analizo avec les trois fonctionnaires du grade A*11 ayant été proposés pour 3 points de mérite par sa Direction générale“.

Varuh človekovih pravic je nadalje ugotovil, da je generalni sekretar v zvezi z letom 2002 v pismu z dne 26. aprila 2004 izrecno zaprosil Odbor za poročila, naj nadaljuje "à un examen comparatif de vos mérites avec ceux de vos collègues de catégorie A de la Direction Générale des Commissions et Délégations s'étant vus attribuer un troisième point de promouvabilité". Zato se zdi, da se Parlament sam strinja, da je primerjava pritožnikovih zaslug z zaslugami njegovih kolegov mogoča.

Pripomba Parlamenta, da se prav tako ni primerjala uspešnost uradnikov iz kategorije A v generalnem direktoratu, ki jim je bila dodeljena točka iz rezerve generalnega sekretarja, in njihovih drugih kolegov, se po mnenju varuha človekovih pravic ne zdi tehten argument. Dejstvo, da se je določena praksa dosledno uporabljala v podobnih okoliščinah, ni nujno pomenilo, da je bila pravilna.

Zato je varuh človekovih pravic začasno sklenil, da lahko to, da Parlament ni primerjal pritožnikovih dosežkov z dosežki njegovih kolegov, pomeni nespoštovanje pravilnih postopkov in s tem nepravilnost. Poleg tega na podlagi te ugotovitve ni mogoče izključiti, da bi ta kršitev lahko pomenila kršitev načela enakosti, ker pritožnik morda ne bi bil obravnavan enako kot sodelavci v enakih pravnih okoliščinah.

3. V zvezi z domnevnim neizpolnjevanjem obveznosti Parlamenta iz pisma generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004 je varuh človekovih pravic ugotovil, da je generalni sekretar v pismu navedel, da se strinja z mnenjem odbora za poročila, da v primeru pritožnika niso bila spoštovana ustrezna postopkovna pravila. Pismo je nadaljevalo z zaznamkom:

"J'adresse donc une note en ce sens au directeur général des Politiques externes en lui demandant de reprendre la procédure au stade du rapport de notation. Puis, après validation de l'exercice de notation par les différents intervenants, une nouvelle proposition d'attribution des points de mérite vous concernant devra être établie lors d'une réunion du Collège des notateurs de votre direction générale.“

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je ta odlomek nedvoumno jasen glede stališča generalnega sekretarja in glede ponovnega začetka pritožnikovega postopka ocenjevanja. Zato je menil, da bi pritožnik lahko upravičeno pričakoval, da se bodo zaveze iz tega dopisa ohranile.

Parlament ni ugovarjal, da pritožnik ni prejel novega predloga za dodelitev točk za delovno uspešnost. Kot je pravilno navedel pritožnik, je iz zapisnika sestanka ocenjevalcev z dne 2. septembra 2004 dejansko razvidno, da dodelitev dveh točk za delovno uspešnost ni bila predlagana, kot je Parlament navedel v svojem mnenju, vendar je bila odločitev o tej dodelitvi sprejeta (glej opombo 7 zgoraj).

Zato je varuh človekovih pravic začasno sklenil, da lahko tudi to, da Parlament ni izpolnil legitimnih pričakovanj pritožnika, pomeni nepravilnost.

4. V zvezi s tem, da Parlament domnevno ni poslal pravilno podanega predloga, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da iz postopkovnih pravil, zlasti iz točke II.2 sklepa predsedstva in priloge k temu sklepu, jasno izhaja, da je treba ocenjevalcem poslati predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost, preden se lahko sprejme odločitev o teh točkah, in da je treba ocenjevanemu omogočiti, da se obrne na odbor za poročila, če se s predlogom ne strinja (točka 1.9 priloge k sklepu predsedstva).

Parlament je trdil, da dejstvo, da pritožniku ni bil poslan nov predlog, ne pomeni bistvene postopkovne napake. Nadalje je trdila, da pritožnik ne bi imel interesa, da bi se obrnil na odbor za poročila, glede na to, da je bila zanj zahtevana tretja točka iz rezerve generalnega sekretarja. Varuh človekovih pravic tega argumenta ni štel za prepričljivega. Dejstvo, da je bila taka zahteva vložena, ni nujno pomenilo, kot je razvidno iz obravnavane zadeve, da bo tej tretji točki ugodeno. Poleg tega je pritožnik zelo jasno navedel, da bi bilo treba po njegovem mnenju primerjati njegovo delo in delo sedmih sodelavcev iz njegovega generalnega direktorata, ki jim je bila dodeljena „običajna“ tretja točka. Zato Parlament nikakor ni mogel upravičeno domnevati, da pritožnik ne bi imel interesa za izpodbijanje predloga.

Pritožnik je tudi trdil, da je nepošteno, če se mu odvzame možnost, da se obrne na odbor za poročila. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je odbor dejansko igral pomembno vlogo v primeru pritožnika v zvezi z letom 2002, in menil, da se na splošno zdi, da je to organ, ki je primeren za odkrivanje morebitnih krivic v postopku ocenjevanja osebja. Glede na to, da imajo vsi ocenjevalci možnost, da se po prejemu predloga za dodelitev točk za delovno uspešnost obrnejo na Odbor, bi bilo morda nepošteno, da se pritožniku ta možnost ne odobri.

Zato je varuh človekovih pravic začasno sklenil, da bi lahko dejstvo, da Parlament pritožniku ni poslal novega predloga za dodelitev točk za delovno uspešnost, pomenilo kršitev veljavnih postopkovnih pravil in s tem tudi nepravilnost, saj bi pritožnik lahko upravičeno pričakoval, da se bo postopek ponovno začel že v fazi ocenjevalnega poročila.

5. V zvezi z domnevnim neupoštevanjem ravni odgovornosti pritožnika s strani Parlamenta je varuh človekovih pravic menil, da iz gradiva, ki mu je bilo predloženo, ni povsem jasno, ali Parlament tega merila dejansko ni upošteval pri ocenjevanju uspešnosti pritožnika v letu 2003. Ker je varuh človekovih pravic v vsakem primeru začasno ugotovil, da bi lahko prišlo do nepravilnosti v zvezi s tremi drugimi vidiki pritožbe, je menil, da ni treba nadalje preiskati te zadeve.

Varuh človekovih pravic je zato začasno sklenil, da bi nepravilnosti lahko bile, če Parlament ne bi primerjal pritožnikovih dosežkov z dosežki njegovih kolegov, če ne bi izpolnil svojih legitimnih pričakovanj v zvezi s pismom generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004 in če pritožniku ne bi poslal pravilno pripravljenega predloga za dodelitev točk za zasluge.

Predlog za sporazumno rešitev

Člen 3(5) statuta evropskega varuha človekovih pravic določa, da varuh človekovih pravic v največji možni meri skupaj z zadevno institucijo poišče rešitev za odpravo nepravilnosti in zadovoljitev pritožnika.

Varuhinja človekovih pravic je zato Parlamentu predlagala naslednjo sporazumno rešitev:

Parlament bi lahko razmislil o ponovnem pregledu svoje odločitve o dodelitvi točk za delovno uspešnost pritožniku za leto 2003, tako da bi mu poslal pravilno pripravljen predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost za to leto, tako da bi nadaljeval postopek v tej fazi in ga zaključil v skladu s pravili, ki jih je v ta namen določil Parlament.

Odgovor Parlamenta na predlog varuha človekovih pravic

Parlament je v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic menil, da je ravnal v skladu s postopkom, določenim v njegovih notranjih pravilih.

Poudaril je, da je generalni sekretar v dopisu z dne 24. junija 2004 pritožnika obvestil, da bo kolegij ocenjevalcev ponovno preučil njegov primer. Ta pregled je bil dejansko izveden na sestanku kolegija 2. septembra 2004. Zato je organ za imenovanja spoštoval zavezo, ki jo je sprejel do pritožnika.

Parlament je nadalje navedel, da je bil člen I.6.2 sklepa predsedstva pravilno uporabljen v primeru pritožnika.

Vendar pa je Parlament za rešitev zadeve predlagal, da se pritožnikov spis posreduje odboru za poročila, ki naj opravi primerjalno oceno njegovih dosežkov za leto 2003 "s kolegi iz kategorije A v GD za zunanjo politiko, ki so prejeli tretjo točko". Po tej oceni bi lahko organ za imenovanja sprejel novo odločbo v zvezi s pritožnikom, zoper katero bi bilo mogoče vložiti pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov.

Pripombe pritožnika

V odgovor na odgovor Parlamenta je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da se bo strinjal s predlogom Parlamenta pod dvema pogojema:

1. prvič, da bi bilo treba njegove zasluge primerjati ne le z zaslugami njegovih kolegov v današnjem GD za zunanjo politiko, temveč tudi z zaslugami vseh njegovih kolegov v nekdanjem GD II, ki so prejeli tretjo točko za leto 2003; in
2. drugič, da je treba obvestilo, ki ga je priložil svojemu pismu, predložiti odboru za poročila, preden ta odloči o svojem mnenju.

Nadaljnje preiskave
Zahteva varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah

Glede na pritožnikovo vlogo je varuh človekovih pravic zaprosil Parlament za mnenje o pogojih, ki jih je oblikoval pritožnik.

Odgovor Evropskega parlamenta

Parlament je varuha človekovih pravic obvestil, da je generalni sekretar pritožnikov primer že posredoval odboru za poročila.

V zvezi s prvim pogojem pritožnika je Parlament navedel, da „je bil [pritožnik] leta 2003 zaposlen v Generalnem direktoratu za zunanjo politiko. Zato bi bilo v nasprotju s [zadevnim] pravilom, če bi primerjali zasluge [pritožnika] z zaslugami njegovih sodelavcev zunaj njegovega generalnega direktorata.“

V zvezi z drugim pogojem pritožnika je Parlament obvestil varuha človekovih pravic, da je bila v skladu s pritožnikovo željo k predložitvi odboru za poročila priložena kopija zadevnega dokumenta.

Pripombe pritožnika

V nadaljnjem pismu varuhu človekovih pravic je pritožnik navedel, da je, kot je že poudaril v svojih prejšnjih pismih varuhu človekovih pravic, pred napotitvijo delal v generalnem direktoratu Parlamenta II (odbori in delegacije). Ta generalni direktorat je bil medtem razdeljen na dva dela. Delovno mesto, na katero bo razporejen po koncu napotitve, je bilo v GD za notranjo politiko. Pritožnik je poudaril, da ni nikoli delal v GD za zunanjo politiko.

Dodal je, da so o dodelitvi točk za delovno uspešnost za leto 2003 še vedno skupaj odločali vsi ocenjevalci nekdanjega GD II. To je bilo razvidno iz zapisnikov sestankov ocenjevalcev z dne 17. maja 2004 in 6. septembra 2004. Zato je pritožnik trdil, da bi bilo treba njegove dosežke primerjati z dosežki vseh njegovih kolegov v nekdanjem GD II, ki so leta 2003 prejeli tretjo točko.

Druga zahteva varuha človekovih pravic za dodatne informacije

Zaradi teh nasprotujočih si stališč se je varuhinja človekovih pravic odločila, da bo Parlament zaprosila za dodatne informacije. Prosil jo je, naj pojasni spremembe, do katerih je prišlo med reorganizacijo njene strukture generalnih direktoratov, za katero se zdi, da je bila podlaga za težavo, ki je v obravnavani zadevi še vedno prisotna.

Varuh človekovih pravic je pozval Parlament, naj pojasni, v katerem generalnem direktoratu je bil pritožnik zaposlen leta 2003, in komentira pritožnikovo trditev, da so vsi ocenjevalci nekdanjega generalnega direktorata II skupaj sprejeli odločitev o dodelitvi točk za delovno uspešnost za leto 2003.

Odgovor Evropskega parlamenta

Parlament je v repliki navedel, da je bil pritožnik leta 2003, medtem ko je bil napoten, za upravne namene razporejen v GD II, ki ga je vodil g. N.

Ta GD je bil 1. januarja 2004 razdeljen na dva dela, da bi se ustanovila GD za notranjo politiko, ki ga je vodil g. W., in GD za zunanjo politiko, ki ga je vodil g. N. Od tega datuma je bil pritožnik za upravne namene dodeljen GD za notranjo politiko.

V zvezi z ocenjevanjem osebja, dodeljenega GD II leta 2003, je generalni sekretar odločil, da bo g. N. nadzoroval postopek ocenjevanja in predsedoval sestanku kolegija ocenjevalcev. Ta rešitev je omogočila, da so vse sodelavce v nekdanjem GD II ocenili nadrejeni, pod pristojnostjo katerih so delali v celotnem referenčnem obdobju 2003, ne glede na to, v kateri GD so bili dodeljeni leta 2004. Po mnenju Parlamenta je bilo zato „nesporno, da so se [pritožnikove] zasluge v referenčnem obdobju 2003 primerjale z zaslugami njegovih kolegov v nekdanjih odborih in delegacijah GD II“. To je bilo razvidno iz zapisnikov sestankov ocenjevalcev.

Poleg tega je Parlament navedel, da se je pri obravnavi pritožnikove pritožbe njegova uspešnost primerjala z uspešnostjo njegovih kolegov iz nekdanjega GD II, ki jim je bila dodeljena tretja točka. Enak postopek je uporabil tudi odbor za poročila, ko je zadevo pregledal.

Parlament je trdil, da je bil iz teh razlogov postopek, uporabljen v tej zadevi, veljaven.

Varuha je obvestila, da je generalni sekretar na podlagi mnenja Odbora za poročila sprejel nov sklep o dodelitvi točk za delovno uspešnost pritožniku za leto 2003. Če pritožnik tako želi, lahko vloži pritožbo zoper to odločbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov.

Nadaljnji dopisi pritožnika

Pritožnik je v pismu z dne 23. aprila 2007 obvestil varuha človekovih pravic o nedavnih dogodkih v njegovem primeru. Navedel je, da ga je generalni sekretar 15. januarja 2007 obvestil, da se je po prejemu in oceni mnenja odbora za poročila odločil, da mu ne bo dodelil tretje točke za delovno uspešnost. Po mnenju pritožnika je iz tega sklepa razvidno, da je generalni sekretar ocenil samo mnenje Odbora. Vendar svoje uspešnosti ni primerjal z uspešnostjo sodelavcev GD, v katerem je delal v upoštevnem času.

Pritožnik je tudi poročal, da mu je bil 6. februarja 2007 odobren dostop do mnenja Odbora, v katerem je Odbor na podlagi primerjalne ocene njegovega ocenjevalnega poročila z ocenjevalnimi poročili njegovih kolegov sklenil: "que le rapport de notation [du plaignant] est d'un niveau excellent et que les mérites du noté sont d'un niveau comparable à ceux des collègues précités". Poleg tega je Odbor poudaril, da se je v istem smislu izrekel že v mnenju z dne 13. oktobra 2004.

Pritožnik je trdil, da ga je Parlament do takrat prepričal, da odbor za poročila ni podal takšnega mnenja. Varuha človekovih pravic je obvestil, da je Parlament zaprosil za dostop do tega dokumenta. Navedel je tudi, da je 7. aprila 2007 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložil pritožbo zoper odločbo generalnega sekretarja z dne 15. januarja 2007.

V zvezi z odgovorom Parlamenta je pritožnik pozdravil dejstvo, da je Parlament zdaj priznal, da je leta 2003 pripadal GD II in leta 2004 GD za notranjo politiko. Spomnil je, da je Parlament v svojih pismih varuhu človekovih pravic večkrat trdil nasprotno. Vendar je izjavil, da je nova vloga Parlamenta žal vsebovala nove napačne informacije, in sicer, da je Parlament zdaj nenadoma izjavil, da je bilo „nesporno“, da so bile njegove zasluge v letu 2003 primerjane z zaslugami njegovih kolegov v nekdanjem GD II, tako na sestankih ocenjevalcev 17. maja 2004 in 6. septembra 2004 kot med obravnavo njegove pritožbe.

Pritožnik je trdil, da je ta izjava v očitnem nasprotju s pripombami Parlamenta v njegovem mnenju o tej zadevi in izjavami predsednika Parlamenta v njegovem pismu z dne 21. junija 2005. Trdil je, da dejstvo, da je Parlament zdaj nenadoma zavzel stališče, ki je v nasprotju z njegovim prejšnjim stališčem, ustvarja zmedo in povečuje tveganje, da bodo odgovorni v Parlamentu prišli do napačnih zaključkov. Poleg tega je sumil, da bo nova izjava organu za imenovanja služila kot utemeljitev za to, da ni opravil primerjalne ocene njegovih zaslug v okviru pristopa k sporazumni rešitvi, o kateri se je dogovoril z varuhom človekovih pravic.

Pritožnik je na koncu navedel, da je po njegovem mnenju predlog za sporazumno rešitev neuspešen. Poleg tega je menil, da so se pojavili naslednji novi primeri nepravilnosti:

1. Organ za imenovanja prav tako ni opravil primerjalne ocene njegove uspešnosti z uspešnostjo njegovih sodelavcev v GD II. To je pomenilo, da je Parlament ponovil kršitev svojih notranjih postopkovnih pravil, zoper katero se je pritožil varuhu človekovih pravic.
2. Parlament je napačno trdil, da so bile njegove zasluge že primerjane z zaslugami njegovih kolegov v prejšnjih fazah postopka.
3. Zdelo se je, da ima Parlament mnenje odbora za poročila o njegovem primeru od oktobra 2004. To, da mu je Parlament te informacije do zdaj prikrival, je bila kršitev načel poštenega postopka.

Pritožnik se je varuhu človekovih pravic zahvalil za podporo in ga pozval, naj „pokliče Parlament na ustrezen način“, da se zagotovi, da bo vsaj njegova nova pritožba v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov obravnavana v skladu z veljavnimi pravili.

V drugem pismu z dne 9. maja 2007 je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je zdaj pridobil dostop do mnenja Odbora za poročila z dne 13. oktobra 2004. Dejal je, da je iz tega mnenja razvidno, da je Odbor zavzel stališče, da bi mu bilo treba dodeliti tretjo točko za delovno uspešnost, in ugotovil, da je na voljo tretja točka („avis positif avec point disponible“).

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 Pritožnik je uradnik v Evropskem parlamentu. Delal je v generalnem direktoratu Parlamenta ("GD") II (odbori in delegacije)(11), preden je bil 1. januarja 2002 v interesu službe napoten. Pritožnik je v pritožbi evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da je prišlo do številnih nepravilnosti v njegovem postopku ocenjevanja osebja za leto 2003 in zlasti pri dodeljevanju točk za delovno uspešnost.

1.2 Pritožnik je v zadnjih pismih varuhu človekovih pravic navedel, da je prišlo do dveh novih nepravilnosti. Prvič, trdil je, da je Parlament napačno trdil, da je bila njegova uspešnost že primerjana z uspešnostjo njegovih sodelavcev v nekdanjem GD II v prejšnjih fazah postopka. V zvezi s tem varuh ugotavlja, da se zdi, da je nova vloga Parlamenta v nasprotju z njegovimi prejšnjimi vlogami v zvezi s tem, zlasti z njegovim mnenjem, v katerem je navedel, da „[...] ni sporno, da ni bilo primerjave dosežkov [pritožnika] z dosežki njegovih kolegov (...), ker bi bila primerjava nerodna zaradi njegove napotitve (...)“. Drugič, pritožnik je trdil, da mu je Parlament prikrival informacije o obstoju predhodnega mnenja odbora za poročila o dodelitvi točk za delovno uspešnost za leto 2003. Na podlagi gradiva, predloženega varuhu človekovih pravic, se zdi, da nič ne kaže na to, da bi Parlament to mnenje omenil v svojih prejšnjih stikih s pritožnikom.

Varuh človekovih pravic meni, da bi tako obstajali zadostni razlogi, da razišče pritožnikove nove obtožbe. Da pa bi te nove vidike vključil v svojo oceno te zadeve, bi moral Parlament zaprositi za mnenje o njih, kar bi neizogibno odložilo njegovo odločitev o prvotnih obtožbah pritožnika. Zato se varuhu človekovih pravic ne zdi primerno, da bi ta vprašanja nadalje obravnaval v okviru te zadeve. Vendar lahko pritožnik seveda še vedno vloži novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, če to želi.

2 Domnevne nepravilnosti pri dodeljevanju točk za delovno uspešnost

2.1 Parlament je bil zaprošen za mnenje o sedmih obtožbah in eni trditvi, ki se je v bistvu nanašala na (i) domnevno pomanjkanje primerjalne ocene pritožnikovih zaslug; (ii) domnevno nespoštovanje zavez, ki jih je Parlament sprejel v pismu, ki ga je generalni sekretar 24. junija 2004 poslal pritožniku; (iii) domnevno neupoštevanje pravilnih postopkov s strani Parlamenta med ocenjevanjem osebja za leto 2003; in (iv) domnevno neupoštevanje ravni odgovornosti, ki jih je pritožnik izvajal leta 2003.

2.2 Po prejemu mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika je varuh človekovih pravic temeljito ocenil vse vidike pritožbe. Začasno je ugotovil, da Parlament ni primerjal pritožnikovih dosežkov z dosežki njegovih kolegov; ni izpolnil svojih legitimnih pričakovanj glede pisma generalnega sekretarja z dne 24. junija 2004; in dejstvo, da pritožniku ni poslal pravilno podanega predloga za dodelitev točk za delovno uspešnost, bi lahko pomenilo nepravilnost.

2.3 Zato je varuhinja človekovih pravic na Parlament naslovila naslednji predlog sporazumne rešitve:

"Parlament bi lahko razmislil o ponovnem pregledu svojega sklepa o dodelitvi točk za delovno uspešnost pritožniku za leto 2003, tako da bi mu poslal pravilno pripravljen predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost za to leto, tako da bi nadaljeval postopek v tej fazi in ga zaključil v skladu s pravili, ki jih je v ta namen določil Parlament."

2.4 V svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic je Parlament menil, da je ravnal v skladu s svojimi notranjimi pravili. Vendar pa je Parlament za rešitev zadeve predlagal, da se pritožnikov spis posreduje odboru za poročila, ki naj opravi primerjalno oceno njegovih dosežkov za leto 2003 "s kolegi iz kategorije A v GD za zunanjo politiko, ki so prejeli tretjo točko". Po zaključku te ocene bi organ za imenovanja sprejel novo odločbo v zvezi s pritožnikom.

2.5 Pritožnik je varuha človekovih pravic obvestil, da se bo strinjal s predlogom Parlamenta pod dvema pogojema:

1. prvič, da bi bilo treba njegove zasluge primerjati ne le z zaslugami njegovih kolegov v današnjem GD za zunanjo politiko, temveč tudi z zaslugami vseh njegovih kolegov v nekdanjem GD II, ki so prejeli tretjo točko za leto 2003; in
2. drugič, da je treba obvestilo, ki ga je priložil svojemu pismu, predložiti odboru za poročila, preden ta odloči o svojem mnenju.

2.6 Parlament je sprejel drugi pogoj. Vendar je v zvezi s prvim pogojem navedla, da „je bil [pritožnik] leta 2003 zaposlen v Generalnem direktoratu za zunanjo politiko. Zato bi bilo v nasprotju s [zadevnim] pravilom, če bi primerjali zasluge [pritožnika] z zaslugami njegovih sodelavcev zunaj njegovega generalnega direktorata.“

2.7 Pritožnik je vztrajal pri prvem pogoju in spomnil, da je pred napotitvijo delal v generalnem direktoratu II Parlamenta. GD II je bil medtem razdeljen na dva dela. Delovno mesto, na katero bo razporejen po koncu napotitve, je bilo v GD za notranjo politiko. Pritožnik je poudaril, da ni nikoli delal v GD za zunanjo politiko. Poleg tega je trdil, da so o dodelitvi točk za delovno uspešnost za leto 2003 še vedno skupaj odločali vsi ocenjevalci nekdanjega GD II.

2.8 V odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah je Parlament potrdil, da je bil pritožnik leta 2003 za upravne namene dodeljen GD II. Dne 1. januarja 2004 je bil GD razdeljen, da bi se ustanovila GD za notranjo politiko in GD za zunanjo politiko. Vendar je nekdanji vodja GD II nadzoroval postopek ocenjevanja za leto 2003, ki je vsem sodelavcem nekdanjega GD II omogočil, da so jih ocenili nadrejeni, pod pristojnostjo katerih so delali v referenčnem obdobju 2003. Po mnenju Parlamenta je bilo zato „nesporno, da so se [pritožnikove] zasluge v referenčnem obdobju 2003 primerjale z zaslugami njegovih kolegov v nekdanjih odborih in delegacijah GD II.“Poleg tega je Parlament izjavil, da so se pri obravnavi pritožnikove pritožbe primerjale tudi njegove zasluge z zaslugami njegovih kolegov v nekdanjem GD II, ki jim je bila dodeljena tretja točka. Enak postopek je uporabil tudi odbor za poročila, ko je zadevo pregledal.

2.9 Pritožnik je v dveh nadaljnjih pismih obvestil varuha človekovih pravic, da se je generalni sekretar Parlamenta, potem ko je prejel in ocenil mnenje odbora za poročila, odločil, da mu ne bo dodelil tretje točke za delovno uspešnost. Pritožnik je varuha človekovih pravic tudi obvestil, da mu je bil odobren dostop do mnenja Odbora, v katerem je ta sprejel sklep "que le rapport de notation [du plaignant] est d'un niveau excellent et que les mérites du noté sont d'un niveau comparable à ceux des collègues précités". Poleg tega je Odbor poudaril, da se je v istem smislu izrekel že v mnenju z dne 13. oktobra 2004. V tem mnenju, do katerega je bil pritožniku prav tako odobren dostop, je Odbor zavzel stališče, da mu je treba dodeliti tretjo točko za delovno uspešnost, in ugotovil, da je na voljo tretja točka ("avis positif avec point disponible").

Pritožnik je pozdravil dejstvo, da je Parlament priznal, da je bil leta 2003 član GD II. Vendar je trdil, da organ, pristojen za imenovanja, ni ponovno opravil primerjalne ocene njegove uspešnosti z uspešnostjo njegovih sodelavcev v GD II. To je pomenilo, da je Parlament ponovil kršitev svojih notranjih postopkovnih pravil, zoper katero se je pritožil varuhu človekovih pravic. Pritožnik je menil, da je bil predlog za sporazumno rešitev neuspešen.

Poleg tega je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je 7. aprila 2007 vložil pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov zoper novo odločitev generalnega sekretarja o dodelitvi točk za delovno uspešnost.

2.10 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament v odgovor na njegov predlog za sporazumno rešitev sprejel nekatere ukrepe, da bi upošteval pomisleke pritožnika. Ker pa pritožnik ni zadovoljen z rezultatom teh korakov, mora varuh človekovih pravic ugotoviti, da v tem primeru ni mogel doseči sporazumne rešitve.

2.11 Varuh meni, da mora zato preučiti, ali so bili ukrepi, ki jih je sprejel Parlament, zadostni za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v predlogu za sporazumno rešitev, ali pa glede na ukrepe, ki jih je sprejel Parlament, z njegove strani niso potrebni nadaljnji ukrepi.

2.12 Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu sporazumne rešitve menil, da bi bilo primerno, da Parlament pripravi nov predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost za leto 2003 in v tej fazi nadaljuje postopek dodelitve točk za napredovanje za to leto. Ta predlog je bil v skladu s pristopom, ki ga je generalni sekretar predstavil v pismu pritožniku z dne 24. junija 2004. Za pripravo takega novega predloga bi bilo treba pritožnikove zasluge primerjati z zaslugami njegovih sodelavcev v službi, ki ji je takrat pripadal. Pritožnik je ves čas te preiskave poudarjal, da je takrat, ne glede na svojo napotitev, pripadal GD II. Varuh človekovih pravic obžaluje nepotrebno zmedo, ki jo je povzročil Parlament, ki je v pismu varuhu človekovih pravic z dne 6. decembra 2006 vztrajal, da "je bil [pritožnik] leta 2003 zaposlen v Generalnem direktoratu za zunanjo politiko". Vendar ugotavlja, da je Parlament v svojem odgovoru z dne 12. marca 2007 na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah potrdil, da je bil pritožnik leta 2003 dodeljen njegovemu GD II in da je vodja GD II nadzoroval postopek ocenjevanja za leto 2003. Zato se zdi, da Parlament ne izpodbija več, da je bilo treba pritožnikove zasluge primerjati z zaslugami njegovih kolegov iz nekdanjega GD II.

2.13 Zdi se, da se je Parlament namesto nadaljevanja ustreznega postopka v fazi priprave novega predloga za dodelitev točk za napredovanje za leto 2003 odločil, da se bo posvetoval z odborom za poročila. Varuh človekovih pravic mora zato preučiti, ali je pristop, ki ga je sprejel Parlament, privedel do primerjave pritožnikovih dosežkov z dosežki njegovih kolegov v GD II v zadevnem času.

Po mnenju Parlamenta je odbor za poročila primerjal pritožnikove zasluge z zaslugami njegovih kolegov iz nekdanjega GD II, ki so prejeli tretjo točko za zasluge. Vendar pa varuh ugotavlja, da je bilo mnenje odbora pripravljeno 14. decembra 2006 in je bilo tako pripravljeno kmalu po tem, ko je Parlament poslal pismo varuhu človekovih pravic, v katerem je vztrajal, da je treba pritožnikove zasluge primerjati le z zaslugami njegovih kolegov v GD za zunanjo politiko. Poleg tega Odbor v svojem mnenju pritožnika navaja kot del GD Politiques externes in ne navaja, kateri sodelavci so bili referenčna skupina za primerjavo njegovih zaslug. Zato varuh človekovih pravic meni, da ni povsem jasno, ali je odbor za poročila dejansko primerjal pritožnikove zasluge z zaslugami njegovih kolegov v njegovem nekdanjem generalnem direktoratu. Naslednji preudarki temeljijo na predpostavki, da je tako.

2.14 V zvezi z novim sklepom Parlamenta, sprejetim po posvetovanju z odborom za poročila, varuhinja opozarja, da se v skladu s točko I.5.3 sklepa predsedstva točke za delovno uspešnost v Parlamentu razdelijo na podlagi primerjalne ocene uspešnosti zadevnih uradnikov. To pomeni, da bi bilo treba uradnikom z enakovrednimi dosežki dodeliti enako število točk za delovno uspešnost. Če število razpoložljivih točk za delovno uspešnost ne zadostuje za dodelitev tretjih točk vsem zaslužnim uradnikom, je jasno, da je treba sprejeti odločitev o tem, kateri uradniki bodo prejeli tretjo točko za napredovanje in kateri ne. V zvezi s slednjim bo morda treba razmisliti o možnosti dodelitve tretje točke za napredovanje v okviru rezerve generalnega sekretarja iz točke I.6 sklepa predsedstva.

2.15 Iz mnenja odbora za poročila je razvidno, da so pritožnikove zasluge na ravni, ki je primerljiva z zaslugami njegovih kolegov, ki so prejeli tretjo točko za zasluge. Da bi Parlament lahko odločil o dodelitvi tretjih točk, je moral opraviti natančno primerjavo uspešnosti zadevnih uradnikov in na podlagi vseh upoštevnih dejstev odločiti, komu je treba dodeliti tretjo točko za delovno uspešnost. Jasno je, da ta odločitev nujno vključuje široko polje proste presoje. Vendar se zdi, da se je generalni sekretar Parlamenta v svoji novi odločitvi o pritožnikovem primeru oprl na stališče, da morajo biti pritožnikove zasluge, da bi upravičil dodelitev tretje točke za delovno uspešnost pritožniku, boljše od zaslug njegovih kolegov, ki so prejeli tretjo točko za napredovanje. Varuhinja človekovih pravic meni, da tak pristop ne bi bil pravilen. Če bi bila pritožnikova uspešnost, kot je ugotovil odbor za poročila, primerljiva z uspešnostjo njegovih kolegov, bi moral Parlament, kot je navedeno zgoraj, skrbno primerjati uspešnost zadevnih uradnikov in na podlagi vseh ustreznih dejstev odločiti, komu je treba dodeliti tretjo točko za uspešnost. Nič ne kaže na to, da bi bila taka preučitev opravljena v obravnavani zadevi. Zato varuh človekovih pravic ni prepričan, da pristop Parlamenta zadostuje za odpravo nepravilnosti, ki jih je ugotovil.

2.16 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament medtem sprejel novo odločitev v pritožnikovem primeru in da je pritožnik to odločitev izpodbijal s pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Zaradi teh okoliščin se postavlja vprašanje, ali bi bilo primerno, da evropski varuh človekovih pravic v tej fazi opusti presojo te zadeve, saj se lahko pritožnik ponovno obrne nanj, če ne bi bil zadovoljen z izidom postopka iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov.

2.17 Vendar je treba opozoriti, da je varuh človekovih pravic vprašanja, na katerih temelji pritožnikov spor s Parlamentom, že skrbno in podrobno preučil, vključno s predlogom za sporazumno rešitev. Če bi bila ta preiskava prekinjena in bi pritožnik nato vložil pritožbo zoper odločitev Parlamenta o pritožbi na podlagi člena 90(2) v zvezi z novo odločitvijo, bi moral varuh človekovih pravic predvideti začetek nove preiskave in ponovno zaprositi Parlament za mnenje. Glede na nadaljnje zamude in dodatno delo, ki bi ga takšno ukrepanje pomenilo za vse zadevne strani, se to ne zdi najbolj gospodarno in primerno. Po mnenju varuha človekovih pravic bi bilo zato smiselno zaključiti ta primer brez nadaljnjega ukrepanja le, če bi bilo mogoče z gotovostjo domnevati, da bo prihodnja odločitev Parlamenta o pritožbi pritožnika na podlagi člena 90(2) dokončno in zadovoljivo rešila vprašanja, ki jih je sprožil ta primer. Vendar varuh človekovih pravic meni, da še zdaleč ni jasno, ali bo temu res tako.

2.18 Varuh človekovih pravic na podlagi teh preudarkov meni, da ne bi bilo primerno, da bi to zadevo končal v tako napredovanem stanju preiskave. Poleg tega meni, da je pristop, ki ga je predlagal v svojem predlogu za sporazumno rešitev, še vedno ustrezen način za rešitev zadeve, zato bo ponovno predstavil svoj predlog v obliki osnutka priporočila.

2.19 Zdi se koristno dodati, da bo imel Parlament v skladu s členom 8(3) izvedbenih določb varuha človekovih pravic na voljo tri mesece za predložitev podrobnega mnenja o njegovem osnutku priporočila. Kaže, da je bila pritožnikova pritožba na podlagi člena 90(2) Parlamentu predložena aprila 2007. V skladu s členom 90(2) mora Parlament pritožnika obvestiti o svoji odločitvi v štirih mesecih od datuma vložitve pritožbe. To pomeni, da bo moral Parlament v vsakem primeru sprejeti stališče o tej pritožbi, preden bo moral podati podrobno mnenje o osnutku priporočila varuha človekovih pravic.

3 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic v skladu s členom 3(6) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic Parlamentu pošilja naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Parlament bi moral ponovno preučiti svojo odločitev o dodelitvi točk za delovno uspešnost pritožniku za leto 2003, tako da bi mu poslal pravilno pripravljen predlog za dodelitev točk za delovno uspešnost za to leto ,, tako da bi nadaljeval postopek v tej fazi in ga zaključil v skladu s pravili, ki jih je v ta namen določil Parlament.

Parlament in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta evropskega varuha človekovih pravic Parlament pošlje podrobno mnenje do 15. septembra 2007. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.

Strasbourg, 14. junija 2007

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(2) PE 339.512/BUR. Različica tega sklepa, ki je bila dana na voljo varuhu človekovih pravic, je v francoščini, navedbe iz tega sklepa v tem besedilu pa so v francoščini.

(3) "Régime applicable aux autres agents" (Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev).

(4) "À l'exception des fonctionnaires/agents absents pendant toute l'année de référence pour raison de maladie ou de CCP, dont les points éventuels sont attribués par la DG Personnel et des fonctionnaires/agents n'ayant pas accompli une période minimale de trois mois de travail dans une institution européenne pendant l'année de référence, pour lesquels l'entité reçoit 1 point."

(5) "L'ensemble des fonctionnaires/agents pouvant recevoir des points, le total obtenu étant, le cas échéant, arrondi selon le principe mathématique".

(6) V pismu z dne 5. novembra 2005 je pritožnik zaprosil varuha človekovih pravic, naj pojasni tri njegove obtožbe (št. 2, 3 in 5) in doda še dve obtožbi (št. 6 in 7). Varuhinja človekovih pravic se je odločila, da bo to zahtevo sprejela, in spremenjene obtožbe posredovala Parlamentu. Sedanja različica je končna različica.

(7) Upoštevni odlomek zapisnika se glasi: "(...) M. N. predlaga de s'en tenir à la jurisprudence constante de cette Direction générale à traers les années, c'est-à-dire d'attribuer 2 points de promouvabilité et de s'en remettre pour un éventuel 3ème point au Secrétaire général. Il prend, par conséquent, la décision d'attribuer 2 points de promouvabilité pour l'année 2003 à [le plaignant] et d'inviter le Secrétaire général à considérer l'attribution d'un 3ème point de mérite de sa réserve."

(8) Glej opombo 4 zgoraj.

(9) V dopisu z dne 26. aprila 2004, ki ga je pritožnik priložil svoji pritožbi, je generalni sekretar navedel, da se je v zvezi z letom 2002 odločil, da bo Odbor za poročila zaprosil, naj nadaljuje "à un examen comparatif de vos mérites avec ceux de vos collègues de catégorie A de la Direction Générale des Commissions et Délégations s'étant vus attribuer un troisième point de promouvabilité". V mnenju z dne 4. maja 2004 je Odbor za poročila prišel do zaključka "après examen du dossier et de comparaison de son rapport de notation avec ceux de ses collègues de catégorie A de la Direction Générale des Commissions et Délégations du Parlement européen ayant reçu un troisième point".

(10) Zadeva C-277/01 P, Parlament proti Samperju, Recueil 2003, str. I-3019, točka 35.

(11) GD II je bil 1. januarja 2004 razdeljen na dva dela, da bi se ustanovila GD za notranjo politiko in GD za zunanjo politiko.