(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je uradnik kategorije B, ki od 1. septembra 1994 dela za Evropski parlament.

18. februarja 2004 se je prijavila na notranji natečaj A/95 (upravni uslužbenci), ki ga je organiziral Parlament. Ob prijavi je navedla, da je noseča in da bo rodila 17. junija 2004.

Natečajna komisija jo je 4. junija 2004 povabila na teste, ki naj bi potekali 2. julija 2004. Pritožnica je 12. junija 2004 pisala Parlamentu in navedla, da bo zaradi dojenja svojega otroka med testi potrebovala nekaj prožnosti, kar pomeni, da bo zapustila prostor med dvema testoma in začela teste pozneje kot drugi kandidati, če bo lahko teste končala pozneje. Parlament jo je 17. junija 2004 obvestil, da bo lahko zapustila dvorano, vendar ji ne bo mogoče odobriti več časa kot drugim kandidatom. Pritožnik je menil, da so ti pogoji nesprejemljivi, in je stopil v stik s Parlamentom po telefonu.

junija 2004 je Parlament obvestila, da se otrok še ni rodil in da namerava opravljati teste med nosečnostjo.

1. julija 2004 je rodila. Istega dne je Parlament obvestila, da se testov ne bo mogla udeležiti, in v pismu Parlamentu zahtevala, naj jih opravi pozneje.

Preskusi so bili opravljeni 2. julija 2004.

Parlament je 15. julija 2004 na njeno zahtevo odgovoril negativno.

Dne 31. julija 2004 je v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper sklep Parlamenta z dne 15. julija 2004. Trdila je, da je razlog za njeno izključitev iz tekmovanja v nasprotju z načelom nediskriminacije na podlagi spola in pomeni neenakost žensk pri napredovanju. Enakost žensk in moških je temeljno načelo prava Skupnosti. Načelo nediskriminacije je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah in kadrovskih predpisih. Po navedbah pritožnika se ženska en dan po porodu ne more udeležiti tekmovanja, moški, ki je pred kratkim postal oče, pa se ga ne more udeležiti. Pomanjkljivost za ženske je še večja, saj institucije redko organizirajo notranje natečaje. Pritožnik je zahteval, da se mu dovoli opravljanje testov, pri čemer je trdil, da je kljub temu, da natečaj poteka ob različnih časih, upoštevano načelo enakosti kandidatov, saj lahko natečajna komisija kandidate oceni po enakih merilih in organizira teste s primerljivimi težavami.

Parlament je 14. oktobra 2004 njeno pritožbo zavrnil z obrazložitvijo, da bi morali v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti testi za vse kandidate potekati na isti dan. Kar zadeva trditev, da bi bilo teste mogoče organizirati ob različnih časih, je Parlament opozoril, da takoj, ko kandidati preberejo teste, tajnost ni več zagotovljena. Poleg tega bi bilo kršeno pravilo anonimnosti. Navedlo je tudi, da natečaja ni mogoče izpodbijati zaradi odsotnosti enega kandidata iz zdravstvenih, praktičnih ali drugih razlogov.

Pritožnica je v pritožbi pri Evropskem varuhu človekovih pravic vztrajala pri trditvah, ki jih je navedla v pritožbi. Trdila je tudi, da organ za imenovanja ni zavzel stališča glede njene trditve, da je bila diskriminirana. Ni se strinjala s trditvami organa za imenovanja, ki je njeno nosečnost opredelil kot zdravstveni problem. Menila je, da je stanje nosečnice neizogibno in ga je mogoče do določene mere predvideti. Pred objavo natečaja je bila noseča. Natečajna komisija je bila seznanjena z njeno državo, ko se je 2. julija odločila organizirati teste. Zato se je zavedala tudi tveganja, da bi bila ogrožena njena udeležba na natečaju in bi bila zato diskriminirana. Tudi če bi se rodila na predvideni datum, se natečaja ne bi udeležila pod enakimi pogoji kot drugi kandidati (zaradi utrujenosti po rojstvu otroka in pogojev za dojenje). Poleg tega je dokazala, da se zanima za to tekmovanje in da se ga ne more udeležiti samo zato, ker je rodila. Trdila je, da je nediskriminacija temeljno načelo prava Skupnosti in temelj kadrovske politike Parlamenta. Menila je, da je v interesu Parlamenta, da poišče rešitev za njen primer, da ne bi bil v nasprotju z načeli, ki jih je razglasil.

Pritožnik je o svojem primeru obvestil oddelek Parlamenta za enake možnosti in Skupni odbor za enake možnosti (2) (COPEC).

Pritožnik je opozoril na dejstvo, da konkurenca še vedno poteka, in upal, da bo mogoče najti rešitev v okviru konkurence.

Pritožnik je trdil, da je bila zavrnitev Parlamenta, da bi zanjo pozneje organiziral pisne preizkuse, diskriminatorna. Predlagala je, naj se ji dovoli opravljanje testov, in če to ne bi bilo mogoče, naj se ji v razumnem roku zagotovi enaka možnost napredovanja, kot jo omogoča natečaj A/95. Trdila je tudi, da bi bilo treba pri prihodnjih tekmovanjih upoštevati poseben položaj nosečnic.

Pritožnica je 9. februarja 2005 poslala dva dodatna dokumenta, ki sta bila pomembna za njeno pritožbo.

Prvi dokument je bil dopis odbora COPEC, naslovljen na generalnega sekretarja Parlamenta, z dne 10. januarja 2005, v katerem je zahteval revizijo odločitve v zvezi s pritožnikom. Odbor je opozoril na člen 1(d) Kadrovskih predpisov, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo (3), in na člen 2(2)(4) Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (5) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/73/ES). Odbor je trdil, da bosta obe določbi, ki sta bili nedavno sprejeti, verjetno spremenili sodno prakso sodišč Skupnosti in da bi ju bilo primerno upoštevati, tudi če se ne uporabljata neposredno.

Drugi dokument je bilo mnenje profesorja na univerzi v Glasgowu in odvetnika o pravu Unije in Kadrovskih predpisih v zvezi s prepovedjo diskriminacije na delovnem mestu na podlagi spola z dne 7. februarja 2005. V mnenju je bilo ugotovljeno, da odločitev o izključitvi pritožnice ni upoštevala uveljavljenih načel enakega obravnavanja in nediskriminacije, določenih v zakonodaji EU in sodni praksi Skupnosti, ter izraženo upanje, da bosta institucija in pritožnica našli rešitev, ki bi pritožnici omogočila poklicno napredovanje, kar ji je bilo neupravičeno zavrnjeno.

Poizvedba

Mnenje Evropskega parlamenta

Mnenje Parlamenta o pritožbi je mogoče povzeti na naslednji način:

Možnost sodelovanja na pisnih preizkusih natečaja A/95

Parlament je navedel, da po tem, ko kandidati preberejo predmet testov, tajnost ne obstaja več. V skladu z ustaljeno sodno prakso (6) natečajna komisija med natečajem zagotovi spoštovanje načela enakega obravnavanja, ki je temeljno načelo prava Skupnosti. Sodišče je potrdilo, da načelo enakosti zahteva, da se pisni preizkusi za vse kandidate opravijo na isti datum (7). Za zagotovitev stroge enakosti med kandidati bi morali biti pisni preizkusi natečaja enaki in bi morali potekati na isti dan.

Poleg tega bi bilo kršeno pravilo anonimnosti, če bi natečajna komisija popravila različne pisne preizkuse.

Sklep Parlamenta, da zavrne pritožnikovo zahtevo, je bil torej utemeljen.

Možnost napredovanja, podobnega tistemu, ki ga ponuja natečaj A/95

Parlament je opozoril, da kadrovski predpisi institucijam podeljujejo široko diskrecijsko pravico pri organizaciji natečajev. Izvajanje te diskrecijske pravice mora biti združljivo z obveznimi zahtevami iz člena 27, prvi odstavek, v skladu s katerimi je namen zaposlovanja zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ter s členom 29(1) Kadrovskih predpisov. Izbira, ki jo je treba opraviti pri izvajanju te pristojnosti, mora biti vedno odvisna od zahtev prostega delovnega mesta in splošneje od interesa službe(8).

Kot je navedeno v členu 2 notranjih pravil o zaposlovanju uradnikov in drugih uslužbencev, se po posvetovanju z odborom uslužbencev vsako leto pripravi večletna napoved potreb institucije, ki je podlaga za organizacijo zunanjih in notranjih natečajev. Organ za imenovanja v skladu s potrebami službe v vsakem razpisu natečaja določi merila za pripustitev k natečaju.

Če želi pritožnica napredovati, lahko sodeluje na natečajih, ki se lahko organizirajo v prihodnosti in ustrezajo njenim diplomam in poklicnim izkušnjam. Prav tako bi lahko bila upravičena do novega certifikacijskega postopka iz člena 45(a) Kadrovskih predpisov. Ta postopek bo omogočil imenovanje uradnika iz funkcionalne skupine AST na delovno mesto v funkcionalni skupini AD.

Spolna diskriminacija in poseben položaj žensk

Parlament izvaja politiko enakih možnosti in daje prednost prijavam kvalificiranih žensk in moških, pri čemer izključuje vse vrste diskriminacije na podlagi invalidnosti, rase, vere, starosti ali spolne usmerjenosti.

Sprejmejo se vsi ukrepi, ki se štejejo za razumne, da se zagotovi enakopravno sodelovanje vseh kandidatov na natečajih. To je razlog, zakaj bi pritožnikov otrok v spremstvu tretje osebe dobil dostop do testnega prostora in da bi pritožnik lahko zapustil prostor, da bi dojil svojega otroka.

Zavrnitev organizacije testov na drug datum za pritožnico ne temelji na njenem spolu, temveč na dejstvu, da natečaja ni mogoče odpovedati, ker eden od kandidatov ni mogel biti prisoten, bodisi iz zdravstvenih, praktičnih ali drugih razlogov. Sodna praksa natečajni komisiji dejansko ne omogoča, da bi teste za enega kandidata organizirala na drug datum, saj bi Sodišče tako odločitev razglasilo za nično.

Pripombe pritožnikov

Pritožnica je v svojih pripombah povzela naslednje točke:

Po podatkih pritožnice je natečaj A/95 prvi notranji natečaj, organiziran v kategoriji A, odkar je zaposlena v Parlamentu.

Pritožnik je opozoril na številne dogodke. Dne 20. in 22. junija 2005 je pritožnikov zdravnik poskušal povzročiti rojstvo. Na dan rojstva (1. julija 2005) je po telefonu obvestila Parlament, da se naslednjega dne ne bo mogla udeležiti testov. Svetovali so ji, naj sodeluje, saj bi bila to njena edina priložnost za sodelovanje na tekmovanju.

8. marca 2005 je bila pritožniku podeljena posebna omemba v podelitvi nagrad COPEC za enakost za leto 2005, ker je institucijo dejavno opozoril na tveganje diskriminacije na podlagi spola, povezano z organizacijo natečajev in izborov, zlasti v primeru materinstva. Opozarja tudi na pomanjkanje posebnih pravil, ki bi nedavnim materam omogočala dojenje na izpitih in dodelitev dodatnega časa za izpite. [Pritožnica] poziva institucijo, naj pregleda sedanje postopke, da bi se izognili primerom diskriminacije na podlagi spola na prihodnjih natečajih.“

Pritožnik je trdil, da če bi se politika enakih možnosti in načelo nediskriminacije pravilno uporabljala, ne bi bil izključen iz natečaja, ker je rodil. Diskriminacija je bila posledica vrste dogodkov:

• Parlament pritožnice ni obvestil, da datum njenega rojstva ni bil upoštevan pri določitvi datuma testov.
  Ob telefonskem pogovoru s službami Parlamenta so ji povedali, da pri določanju datuma testov ni mogoče upoštevati porodov. Če bi bila pritožnica obveščena, da datum njenega rojstva ni bil upoštevan, bi se lahko odzvala prej (februarja ali marca), tako da bi stopila v stik s Parlamentom ali se pritožila zoper to odločitev.


• Datum testov
  Dejstvo, da je bil datum testov dva tedna po predvidenem datumu poroda, je verjetno zmanjšalo možnosti pritožnika za sodelovanje na natečaju. Datum spada v obdobje, v katerem mati okreva po porodu in skrbi za novega otroka. Te informacije so splošno znane in bi jih lahko zagotovila zdravstvena služba Parlamenta. Poleg tega je bilo za ta natečaj prejetih le 107 prijav, kar pomeni, da je bilo mogoče določiti ustrezen datum.
  Edina možnost, ki jo je Parlament dal pritožniku, je bila, da se udeleži testov, ki so trajali en dan, medtem ko je bilo to fizično nemogoče, kot je razvidno iz zdravniškega potrdila.


• pogoji za dojenje
  Pritožnica je navedla, da se natečaja ni udeležila zaradi pogojev, ki jih je določil Parlament. Vendar bi bili zelo diskriminatorni glede časa, ki ji je bil dodeljen.
  Menila je, da bi moral varuh človekovih pravic zavzeti stališče o teh pogojih in morda pomagati Parlamentu pri oblikovanju ustreznih pravil za doječe ženske in njihove dojenčke.
  Potrebe doječih žensk se razlikujejo glede na starost otroka. V prvih tednih po porodu morajo ženske in njihovi dojenčki imeti zasebno sobo in dovolj časa za dojenje.
  Pogoji, ki jih je Parlament predvidel za omogočanje dojenja med testi, pomenijo, da ima mati manj časa kot drugi kandidati za teste, ker med testi doji svojega otroka ali pusti stradajočega otroka jokati. Pritožnik je menil, da mu taki pogoji ne omogočajo enakopravnega sodelovanja pri preskusih in da ti pogoji niso razumni.


• Ker Parlament ni želel razmisliti o drugi možnosti namesto udeležbe na testih 2. julija,
  je pritožnica trdila, da Parlament ni nikoli stopil v stik z njo, da bi našel ustrezne pogoje za opravljanje testov. Teste bi lahko opravljala 2. julija v svoji bolniški sobi.


• zavrnitev določitve drugega datuma za preskuse
  Pritožnik se ni strinjal s stališčem Parlamenta. Sodna praksa, ki jo je navedel Parlament, je starejša od Direktive 2002/73. To besedilo bo verjetno spremenilo sedanjo sodno prakso (9).
  Po mnenju pritožnika pravilo o anonimnosti ni jasno. Ustni testi niso anonimni. Poleg tega ni anonimnosti, če en predmet izbere samo en kandidat ali če samo en kandidat opravlja preizkus v določenem jeziku.


• zavrnitev ponudbe alternativ
  Pogodba ES zagotavlja pravno podlago za pritrdilne ukrepe (člen 141(4)(10)). Afirmativni ukrepi so določeni tudi v Pogodbi o Ustavi za Evropo (člen II-83(11)) in Kadrovskih predpisih (člen 1(d)). Na podlagi tega je pritožnica menila, da bi ji moral Parlament ponuditi dodatno priložnost za delovno mesto v višji kategoriji ali privilegirane pogoje za sprejem k obstoječim možnostim za izravnavo neenakosti zaradi njene izključitve iz natečaja.
  Če Parlament upravičeno meni, da pritožnica ni bila diskriminirana, je edini razlog, zakaj ni sodelovala na natečaju, njeno pomanjkanje volje ali dejstvo, da je rodila, kar je po njenem mnenju očiten primer neenakosti.

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba ponovno odpreti natečaj A/95 in organizirati nov niz testov. Navedla je, da seznam vsebuje le 15 imen, medtem ko se je razpis natečaja nanašal na ohranitev največ 20 imen. Menila je, da bi lahko organizirali nov notranji natečaj, s katerim bi nadomestili njeno diskriminacijo.

V zvezi s postopkom certificiranja je trdila, da bi lahko pravila določala pozitivne ukrepe za odpravo neenakosti. Leta 2005 ali 2006 bi bila lahko izbrana v prvo skupino kandidatov, kar bi bil razumen rok. Če pa varuh človekovih pravic priporoči odškodnino, je pripravljena razmisliti o drugih možnostih.

Pritožnik je trdil, da Parlament ni odgovoril na njeno trditev, da bi morali prihodnji natečaji in izbirni postopki zagotoviti poseben položaj žensk, zlasti v zvezi z materinstvom.

Na koncu je pritožnica poudarila, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi čim prej sodelovala na natečaju. Pritožbo, ki jo je vložila pri varuhu človekovih pravic, je treba razumeti kot pozitiven pristop k problemu, ki zadeva nosečnice in institucijo, ki ne spoštuje svojih načel. Raje si je prizadevala za konstruktiven pristop kot za začetek sodnega postopka.

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Varuh človekovih pravic je po skrbni obravnavi mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika menil, da se Parlament ni ustrezno odzval na pritožnikove trditve in trditve. Zato je v skladu s členom 3(5) svojega statuta pisal predsedniku Parlamenta, naj predlaga sporazumno rešitev.

Predlog za sporazumno rešitev

Varuh človekovih pravic je menil, da se je Parlament pri obravnavi te zadeve očitno oprl izključno na sodno prakso o natečajih, ki se ne nanaša na položaj nosečnic, in da ni upošteval sodne prakse, ki v različnih okoliščinah določa zahteve načela enakosti v zvezi s posebnim položajem nosečnic(12). Začasno je ugotovil, da Parlament v dobri veri in brez namerne diskriminacije ni uravnotežil dveh vidikov enakosti, ki sta upoštevna v obravnavani zadevi, in da gre za nepravilnost.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Parlament sam predlagal, da bi se pritožnik lahko udeležil prihodnjih natečajev in izkoristil novi certifikacijski postopek iz člena 45(a) kadrovskih predpisov. Varuhinja človekovih pravic je predlagala, da bi Parlament lahko razmislil o tem, da bi pritožniku zagotovil konkretne informacije o teh možnostih, saj se nanašajo na njene okoliščine.

Odgovor Evropskega parlamenta na predlog varuhinje človekovih pravic za sporazumno rešitev

V odgovor na predlog varuha človekovih pravic je Parlament navedel naslednje:

Parlament se je strinjal s predlogom sporazumne rešitve.

Ustrezne službe so se zato uradno zavezale, da bodo pritožnika obvestile o ureditvi postopka certificiranja, takoj ko bo pristojni organ sprejel ustrezen časovni načrt načrtovanja.

Kar zadeva notranje natečaje, na katerih bi lahko sodeloval pritožnik, Parlament v tej fazi ni imel načrtov za organizacijo takih natečajev.

Pripombe pritožnika na odgovor Evropskega parlamenta

Pripombe pritožnika je mogoče povzeti na naslednji način:

Dne 2. decembra 2005 je pritožnik od direktorja Direktorata za kadrovsko strategijo prejel elektronsko sporočilo, v katerem jo je obvestil o prihajajoči objavi razpisa za prijavo interesa za postopek certificiranja in opozoril na kratek rok za prijavo. Pritožba ni bila navedena. Šele ko je bila pritožnica obveščena o odgovoru Parlamenta na predlog sporazumne rešitve, je razumela njegovo elektronsko sporočilo. Sprva je verjela, da je bila e-pošta poslana vsem.

Pritožnik je menil, da Parlament ni pozitivno odgovoril na predlog varuha človekovih pravic. Menila je, da se je Parlament zavezal, da ji bo posredoval informacije, ki so v veliki meri na voljo in lahko dostopne vsem uradnikom. Poleg tega so se te informacije nanašale na postopek certifikacije, do katerega bi imela dostop ne glede na njeno sodelovanje na natečaju A/95. V odgovoru Parlamenta niso bile upoštevane njene okoliščine, kot so bile analizirane v predlogu varuhinje človekovih pravic za sporazumno rešitev. Odškodnina za škodo, ki jo je utrpela, ni bila ponujena. Sklicevala se je na zadevo C-284/02, Land Brandenburg proti Sass(13).

Na koncu je poudarila, da odgovor Parlamenta ni bil zadovoljiv, in zahtevala, da Parlament pripravi ustrezen predlog za uskladitev z načelom pravičnosti.

Glede na zgornje pripombe pritožnika varuh človekovih pravic meni, da v tem primeru ni bila dosežena sporazumna rešitev.

ODLOČBA

1 Uvodna opomba

1.1 Kot je navedeno v pismu evropskega varuha človekovih pravic z dne 22. novembra 2004, se preiskava varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo nanaša na:

(i) pritožnikova trditev, da je bila zavrnitev Evropskega parlamenta, da bi zanjo pozneje organiziral pisne preizkuse, diskriminatorna; in

(ii) pritožnikove trditve, da

(a) omogočiti ji je treba, da opravlja teste, in če to ni mogoče, ji je treba v razumnem roku dati enako možnost napredovanja, kot jo daje natečaj A/95; in

(b) da morajo prihodnja tekmovanja upoštevati poseben položaj nosečnic.

V svojih pripombah na mnenje Parlamenta o njeni pritožbi se je pritožnica med drugim sklicevala na vprašanje pogojev za dojenje .. Pritožnica je navedla, da se natečaja ni udeležila zaradi pogojev, ki jih je določil Parlament. Vendar bi bili zelo diskriminatorni glede časa, ki ji je bil dodeljen. Menila je, da bi moral varuh človekovih pravic zavzeti stališče o teh pogojih in morda pomagati Parlamentu pri oblikovanju ustreznih pravil za doječe ženske in njihove dojenčke.

Pritožnica je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedla, da so njeni argumenti podobni tistim, ki jih je navedla v pritožbi na podlagi člena 90(2), v kateri je izpodbijala sklep Parlamenta z dne 15. julija 2004 in zahtevala, da se ji dovoli opravljanje pisnih preizkusov natečaja. Varuha človekovih pravic je pozvala, naj se sklicuje na njeno pritožbo na podlagi člena 90(2). Navedla je tudi, da želi dodati nekatere dodatne premisleke. Med temi premisleki je omenila pogoje za dojenje, ki jih je določil Parlament in za katere je menila, da so nesprejemljivi za novorojenčka. Navedla je, da v prvih dneh po porodu čas in trajanje vsakega hranjenja, ki ga potrebuje otrok, nista bila predvidljiva. Poleg tega, če dojenje predstavlja težave na začetku, je to lahko boleče za mater in lahko ogrozi dojenje. Varuh meni, da je zgoraj navedeno vprašanje argument v podporo pritožnikovi trditvi, da njeno sodelovanje na natečaju ne bi potekalo pod enakimi pogoji kot sodelovanje drugih kandidatov.

1.2 Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica zgoraj navedeno trditev prvič navedla v svojih pripombah. Pritožba varuhu človekovih pravic ni vsebovala take trditve, ki zato ne spada v obseg preiskave varuha človekovih pravic, kot je navedeno v njegovem dopisu z dne 22. novembra 2004. Poleg tega se zdi, da pritožnica ni izčrpala vseh možnosti notranjih upravnih pravnih sredstev v zvezi z odločitvijo Parlamenta o pogojih dojenja njenega otroka, saj pritožba pritožnice v skladu s členom 90(2) ni bila vložena zoper to odločitev. Parlament v svoji odločitvi o členu 90(2) ali v svojem mnenju ni obravnaval tega posebnega argumenta in je le v svojem mnenju navedel, da je ureditev razumna. V teh okoliščinah in v skladu z določbami člena 2(8) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (14) varuh človekovih pravic ne more sprejeti pritožnikovega poziva, naj zavzame stališče o tem vprašanju. Vendar lahko pritožnik razmisli o vložitvi nove pritožbe pri varuhu človekovih pravic v zvezi s to zadevo, potem ko je izčrpal možnosti za notranja upravna sredstva.

2 Evropski parlament je zavrnil organizacijo novih pisnih preizkusov za pritožnika in s tem povezane zahtevke

2.1 Pritožnik se je 18. februarja 2004 prijavil na notranji natečaj A/95, ki ga je organiziral Parlament, in navedel, da je noseča. Povabljena je bila na teste, ki naj bi potekali 2. julija 2004. Pritožnik je rodil 1. julija 2004. Istega dne je Parlament obvestila, da se testov ne bo mogla udeležiti, in zahtevala, da se jih opravi pozneje. Parlament je zavrnil organizacijo testov na drug datum.

Pritožnica je trdila, da testov ni mogla opraviti en dan po porodu. Menila je, da načelo enakosti ne bi bilo kršeno, če bi bili testi organizirani ob različnih časih. Ni se strinjala s tem, da je Parlament njeno nosečnost opredelil kot zdravstveni problem.

Če povzamemo, pritožnica je trdila, da je bila zavrnitev Parlamenta, da bi zanjo pozneje organiziral pisne preizkuse, diskriminatorna. Predlagala je, naj se ji dovoli opravljanje testov, in če to ne bi bilo mogoče, naj se ji v razumnem roku zagotovi enaka možnost napredovanja, kot jo omogoča natečaj A/95.

2.2 Parlament je v svojem mnenju navedel, da po tem, ko kandidati preberejo predmet testov, tajnost ne obstaja več. V skladu z ustaljeno sodno prakso (15) natečajna komisija med natečajem zagotovi spoštovanje načela enakega obravnavanja, ki je temeljno načelo prava Skupnosti. Sodišče je tudi potrdilo, da načelo enakosti zahteva, da se pisni preizkusi za vse kandidate opravijo na isti datum (16). Poleg tega bi bilo kršeno pravilo anonimnosti, če bi natečajna komisija popravila različne pisne preizkuse. Na koncu je Parlament trdil, da je bila njegova odločitev o zavrnitvi pritožnikove zahteve utemeljena.

Zavrnitev organizacije testov na drug datum za pritožnico ni temeljila na njenem spolu, temveč na dejstvu, da natečaja ni mogoče odpovedati, ker eden od kandidatov ni mogel biti prisoten iz zdravstvenih, praktičnih ali drugih razlogov. Sodna praksa natečajni komisiji dejansko ne omogoča, da bi teste za enega kandidata organizirala na drug datum, saj bi Sodišče tako odločitev razglasilo za nično.

Parlament je opozoril, da kadrovski predpisi institucijam podeljujejo široko diskrecijsko pravico pri organizaciji natečajev. Izvajanje te diskrecijske pravice mora biti združljivo s členom 27, v skladu s katerim je namen zaposlovanja zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ter s členom 29(1). Izbira, ki jo je treba opraviti pri izvajanju te pristojnosti, mora biti vedno odvisna od zahtev prostega delovnega mesta in splošneje od interesa službe(17).

Poudaril je tudi, da lahko pritožnik, če želi napredovati, sodeluje na natečajih, ki bi jih lahko organizirali v prihodnosti in ki ustrezajo njegovim diplomam in poklicnim izkušnjam. Prav tako bi lahko bila upravičena do novega certifikacijskega postopka iz člena 45(a) Kadrovskih predpisov (18).

2.3 Varuh človekovih pravic najprej opozarja, da člen 21 Listine o temeljnih pravicah določa:

„Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

Enako obravnavanje obeh spolov je sodišče Skupnosti izrecno priznalo kot temeljno pravico, ki jo zagotavlja pravo Skupnosti (19). Enako velja za pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja(20), ki med drugim vključuje svobodo razmnoževanja. Varuhinja človekovih pravic opozarja tudi, da načelo nediskriminacije zahteva, da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (21). V okviru klasifikacij po spolu ali klasifikacij, ki pomenijo breme za temeljno pravico, to pomeni, da mora zagovornik izpodbijane klasifikacije dokazati, da klasifikacija služi legitimnemu cilju v splošnem interesu in da so uporabljena sredstva sorazmerna z doseganjem tega cilja (22). V zvezi s tem je treba upoštevati tudi, da načelo prepovedi diskriminacije na podlagi spola ne zajema le neposredne, ampak tudi posredno ali dejansko diskriminacijo, ki jo je mogoče ugotoviti zlasti, kadar nevtralna razvrstitev (tj. ne izrecno na podlagi spola) negativno vpliva le na pripadnike enega spola, tega dejstva pa ni mogoče ustrezno pojasniti z objektivnimi dejavniki, ki niso povezani s spolom.

Poleg tega evropski varuh človekovih pravic opozarja, da je namen obveznosti obrazložitve, ki jo nalaga člen 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov, in – kar zadeva odločbe, sprejete na podlagi pritožbe – obveznosti obrazložitve, ki jo nalaga člen 90(2), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov, po eni strani zadevnim osebam zagotoviti dovolj podatkov, da lahko presodijo, ali je odločba utemeljena in ali bi jo bilo primerno izpodbijati pred sodiščem Skupnosti ali evropskim varuhom človekovih pravic, po drugi strani pa omogočiti sodiščem Skupnosti ali evropskemu varuhu človekovih pravic, da opravijo nadzor nad odločbo.

2.4 V tem primeru je Parlament ugotovil, da zavrnitev organizacije testov na drug datum za tožečo stranko ne temelji na njenem spolu, temveč na dejstvu, da:

• v skladu s sodno prakso bi morali testi za vse kandidate potekati na isti datum, zato natečajna komisija za enega kandidata testov ne sme organizirati na drug datum;
• natečaja ni mogoče odpovedati ali izpodbijati, ker eden od kandidatov ni mogel biti prisoten iz zdravstvenih, praktičnih ali drugih razlogov;
• takoj ko kandidati preberejo teste, tajnost ne bo več zagotovljena;
• kršeno bi bilo pravilo anonimnosti;
• sodna praksa natečajni komisiji ne omogoča, da bi teste za enega kandidata organizirala na drug datum.

2.5 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je Parlament svojo izpodbijano zavrnitev utemeljil na razlikovanju med kandidati, ki so se udeležili izpitov, in kandidati, ki se niso udeležili izpitov "iz zdravstvenih, praktičnih ali drugih razlogov". Zato se zdi, da je razvrstitev na obrazu spolno nevtralna. Vendar sporni sklep dejansko vključuje diskriminacijo na podlagi spola v zgoraj opisanem smislu, kar zadeva kandidate, ki so se na dan izpitov znašli v podobnem položaju kot pritožnik. Zavrnitev organizacije novega niza testov na drug datum za kandidate, ki se na datum natečaja niso udeležili izpitov zaradi svojega fizičnega stanja zaradi rojstva otroka, lahko vpliva le na pripadnike ženskega spola. Poleg tega te okoliščine ni mogoče pojasniti z objektivnimi dejavniki, ki niso spol zadevnih kandidatov. Poleg tega lahko taka zavrnitev bistveno zmanjša privlačnost uresničevanja temeljne pravice do razmnoževanja za kandidatke in zato pomeni dejansko in znatno breme za njihovo pravico do spoštovanja zasebnega življenja. Zato mora Parlament dokazati, da zadevna zavrnitev služi legitimnemu cilju v splošnem interesu in je sorazmerna z doseganjem tega cilja.

2.6 V zvezi s prvim delom preiskave (cilj) se je Parlament v bistvu skliceval na načelo enakega obravnavanja kandidatov. Varuh človekovih pravic meni, da je to načelo, ki je del temeljnih načel prava Skupnosti (23), legitimen cilj v splošnem interesu, katerega uresničevanje bi lahko, vendar ne samo po sebi, upravičilo potrditev izpodbijane odločbe. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena s trditvijo Parlamenta, da načelo enakosti v skladu s sodno prakso zahteva, da se pisni preizkusi za vse kandidate opravijo na isti datum (24). Vendar se zdi, da sodišča Skupnosti te zahteve niso preučila in uporabila v zvezi s kandidati, za katere je bilo ugotovljeno, da so v položaju, primerljivem s položajem pritožnika v obravnavani zadevi, v katerem je treba ustrezno upoštevati tudi načeli prepovedi diskriminacije na podlagi spola ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da ista zahteva ni absolutna in jo je mogoče razveljaviti, zlasti če je bilo kandidatom nezakonito preprečeno sodelovanje na preizkusih (25). V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da (i) je treba interes kandidatov, da se za pisne preizkuse ne določi datum, ki zanje ni primeren, uravnotežiti z nujnostjo, da je datum pisnih preizkusov enak za vse kandidate, in (ii) če kandidat obvesti pristojni organ za imenovanja, da mu verski razlogi onemogočajo določene datume, bi moral organ „to upoštevati pri določitvi datuma za pisne preizkuse in si prizadevati, da se takim datumom izogne“(poudarek dodan)(26). „Če pa kandidat [...] Organa ne obvesti pravočasno o svojih težavah, [...] Organ utemeljeno zavrne določitev alternativnega datuma, zlasti če obstajajo drugi kandidati, ki so bili povabljeni na preizkus.“(27) Ob upoštevanju, da je uresničevanje svobode razmnoževanja tudi temeljna pravica posameznika, varuh človekovih pravic ugotavlja, da se podobna načela uporabljajo, kadar kandidatka obvesti organ za imenovanja, ki organizira natečaj, da je zaradi razlogov, ki se nanašajo na njeno nosečnost in rojstvo otroka v razumno predvidljivi prihodnosti, njena udeležba na natečaju na določene datume praktično nemogoča ali čezmerno otežena. V skladu s tem varuh človekovih pravic v ustreznem delu sprejema pritožnikovo trditev, da bi morali pristojni organi za imenovanja v okviru prihodnjih natečajev upoštevati poseben položaj nosečih kandidatov.

2.7 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da bi moral Parlament obravnavati tudi drugi del preiskave (sorazmernost), ki se nanaša na vzpostavitev pravičnega ravnovesja med nasprotujočimi si načeli in interesi. Vendar Parlament ni preučil vprašanja, ali je bilo načelo sorazmernosti spoštovano, in ni navedel ustreznih razlogov za to. V teh okoliščinah izpodbijana zavrnitev Parlamenta, ki jo potrjujeta odločitev Parlamenta o pritožbi pritožnika na podlagi člena 90(2) in mnenje Parlamenta o pritožbi varuhu človekovih pravic, ni utemeljena. To je primer nepravilnosti in varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju pripravil osnutek priporočila.

2.8 V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica v svojih pripombah na mnenje Parlamenta o njeni pritožbi poudarila, da je bila izpodbijana zavrnitev med drugim posledica tega, da Parlament pri določitvi datuma testov ni (ustrezno) upošteval verjetnega datuma rojstva njenega otroka. Varuh človekovih pravic meni, da bi moral Parlament v okviru ustreznega izvajanja njegovega osnutka priporočila ustrezno obravnavati tudi ta argument, ob upoštevanju pripomb varuha človekovih pravic na koncu točke 2.6 tega sklepa.

2.9 Nazadnje varuh človekovih pravic ugotavlja, da glede na naravo zgoraj ugotovljenih nepravilnosti in vsebino njegovega osnutka priporočila v okviru te odločbe ne bi bilo primerno obravnavati pritožnikove trditve, da bi ji bilo treba v razumnem roku dovoliti opravljanje testov in, če to ni mogoče, da bi ji bilo treba dati enako možnost napredovanja, kot jo daje natečaj A/95. Varuh človekovih pravic bo zato to zahtevo obravnaval v svoji končni odločbi, s katero bo zaključil preiskavo te zadeve.

3 Sklepna ugotovitev

3.1 Varuh človekovih pravic zato v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Parlamentu predlaga naslednji osnutek priporočila.

Osnutek priporočila

Izpodbijana zavrnitev Parlamenta, da bi organiziral nov niz testov na drug datum za kandidate, ki se na dan tekmovanja niso udeležili izpitov zaradi svojega fizičnega stanja, ker so rodili otroka, dejansko pomeni diskriminacijo na podlagi spola. Poleg tega lahko taka zavrnitev bistveno zmanjša privlačnost uresničevanja temeljne pravice do razmnoževanja za kandidatke in zato pomeni dejansko in znatno breme za njihovo pravico do spoštovanja zasebnega življenja. Zato mora Parlament dokazati, da zadevna zavrnitev služi legitimnemu cilju v splošnem interesu in je sorazmerna z doseganjem tega cilja. Načelo enakega obravnavanja kandidatov, na katero se v bistvu sklicuje Parlament, je legitimen cilj v splošnem interesu, katerega uresničevanje bi lahko, vendar ne samo po sebi, upravičilo potrditev izpodbijanega sklepa. Parlament bi moral obravnavati tudi vprašanje skladnosti z načelom sorazmernosti, ki se nanaša na pravično uravnoteženje nasprotujočih si načel in interesov, povezanih z izpodbijano zavrnitvijo. Če Parlament tega ne stori, to pomeni, da izpodbijana zavrnitev Parlamenta ni utemeljena. To je primer nepravilnosti. Zato bi moral Parlament razmisliti o ponovni preučitvi primernosti svoje izpodbijane zavrnitve, potem ko bi ustrezno preučil vprašanje, ali je bilo upoštevano načelo sorazmernosti. V zvezi s tem bi moral Parlament med drugim preučiti trditev pritožnice, da pri določitvi datuma testov ni (ustrezno) upoštevala verjetnega datuma rojstva njenega otroka.

Parlament in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Parlament pošlje podrobno mnenje do 30. novembra 2006. Če Parlament na podlagi vsebine tega osnutka priporočila ponovno preuči ustreznost svoje izpodbijane zavrnitve, varuh človekovih pravic meni, da je Parlament sprejel njegov osnutek priporočila, in zaključi preiskavo te pritožbe. Če pritožnik ni zadovoljen z novo odločitvijo Parlamenta, bo imel po vložitvi pritožbe v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov možnost vložiti novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

Strasbourg, 10. avgusta 2006

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(2) Splošne naloge odbora COPEC so predlagati vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti moških in žensk v Evropskem parlamentu ter spremljati pravilno izvajanje sprejetih ukrepov.

(3) Člen 1(d) določa: „Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

(4) Člen 2(2) določa: "(...) Manj ugodno obravnavanje žensk, povezano z nosečnostjo ali porodniškim dopustom v smislu Direktive 92/85/EGS, pomeni diskriminacijo v smislu te direktive."

(5) UL 2002, L 269.

(6) Glej zadevo T-43/91, Hoyer proti Komisiji, RecFP 1994, str. I-A-91 in II-297; Zadeva T-44/91, Smets proti Komisiji, RecFP 1994, str. I-A-97 in II-319.

(7) Glej zadevo T-132/89, Gallone proti Svetu, Recueil 1990, str. II-549.

(8) Glej zadevo T-294/97, Carrasco Benitez proti Komisiji, RecFP, str. I-A-601 in II-1819.

(9) Varuh človekovih pravic razume, da se pritožnik sklicuje na člen 2(7) Direktive 76/207/EGS, ki določa: „Manj ugodno obravnavanje žensk, povezano z nosečnostjo ali porodniškim dopustom v smislu Direktive 92/85/EGS, pomeni diskriminacijo v smislu te direktive.“

(10) Člen 141(4) določa: "Da bi v praksi zagotovili popolno enakost med moškimi in ženskami v delovnem življenju, načelo enakega obravnavanja nobeni državi članici ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o posebnih ugodnostih, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali prepreči ali izravna neugoden položaj v poklicni karieri."

(11) Člen II-83 določa: "Enakost žensk in moških je treba zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo. Načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov, ki zagotavljajo posebne ugodnosti v korist nezadostno zastopanega spola.“

(12) Ustrezna sodna praksa, navedena v predlogu sporazumne rešitve, se je nanašala tudi na diskriminacijo na podlagi spola v zvezi s porodniškim dopustom.

(13) Zadeva C-284/02, Land Brandenburg proti Sass, Recueil 2004, str. I-11143, točke 35–36.

(14) „Pri varuhu človekovih pravic se ni mogoče pritožiti v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami in organi Skupnosti ter njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, razen če zadevna oseba ni izkoristila vseh možnosti za vložitev notranjih upravnih zahtev in pritožb, zlasti postopkov iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov (...).“

(15) Glej zadevo T-43/91, Hoyer proti Komisiji, RecFP 1994, str. I-A-91 in II-297; Zadeva T-44/91, Smets proti Komisiji, RecFP 1994, str. I-A-97 in II-319.

(16) Glej zadevo T-132/89, Gallone proti Svetu, Recueil 1990, str.

(17) Glej zadevo T-294/97, Carrasco Benitez proti Komisiji, RecFP, str.

(18) Člen 45(a) Kadrovskih predpisov določa: "Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je lahko uradnik iz funkcionalne skupine AST iz razreda 5 imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, če:

(a) je bil v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena izbran za sodelovanje v programu obveznega usposabljanja iz točke (b) tega odstavka,

(b) je zaključil program usposabljanja, ki ga je določil organ za imenovanja in vključuje sklop obveznih modulov usposabljanja, in

(c) je na seznamu kandidatov, ki ga je sestavil organ za imenovanja in ki so opravili ustni in pisni izpit, ki dokazuje, da se je uspešno udeležil programa usposabljanja iz točke (b) tega odstavka. Vsebina tega pregleda se določi v skladu s členom 7(2)(c) Priloge III.“

(19) Glej npr. združeni zadevi 75/82 in 117/82, Razzouk in Beydoun proti Komisiji, Recueil 1984, str. 1509, točka 16.

(20) Glej npr. zadevo C-404/92 P, X proti Komisiji, Recueil 1994, str. I-4737, točka 17; Zadeva C-60/00, Carpenter, Recueil 2002, str. I-6279, točka 46.

(21) Glej npr. sodbo z dne 10. januarja 2006 v zadevi International Air Transport Association (C-344/04, še neobjavljena v ZOdl., točka 95).

(22) Glej zgoraj navedeno sodbo v zadevi X proti Komisiji (C-404/92 P, točka 18) v zvezi z omejitvami pravice do spoštovanja zasebnega življenja.

(23) Glej zadevo T-173/99, Elkaïm in Mazuel proti Komisiji, RecFP, str. I-A-101 in II-433, točka 87; Zadeva T-5/04 Scano proti Komisiji, sodba z dne 13. julija 2005, še ni objavljena; Zadeva T-165/03, Vonier proti Komisiji, sodba z dne 10. novembra 2004, še ni objavljena.

(24) Glej zadevo 130/75, Prais proti Svetu, Recueil 1976, str. 1589, točka 14; Zadeva T-132/89, Gallone proti Svetu, Recueil 1990, str. II-549, točka 36.

(25) Glej zadevo T-53/00, Angioli proti Komisiji, RecFP, str. I-A-13 in II-73, točka 36 (ni na voljo v angleščini): "force est de constater que la Commission n'a pas violé le principe d'égalité de traitement et de non-discrimination ni en décidant qu'il fallait organiser une seconde série d'épreuves écrites afin de permettre à des candidats, illégalement empêchés de participer (...) d'y prendre part, ni en décidant que les questions posées lors de la seconde série d'épreuves devaient être différentes de celles formulées lors de la première série d'épreuves écrites (...)".

(26) Glej zadevo 130/75, Prais proti Svetu, Recueil 1976, str. 1589, točke 14-16.

(27) Zgoraj navedena sodba Prais proti Svetu, točka 17.