- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 552/2018/MIG o tem, da je Evropska komisija zavrnila dostop javnosti do dokumentov v zvezi z nemškim zakonom o izvrševanju omrežij
Priporočilo
Primer 552/2018/MIG - Preiskava uvedena dne Četrtek | 22 marec 2018 - Priporočilo o Torek | 11 junij 2019 - Odločba z dne Sreda | 20 november 2019 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Ugotovljene nepravilnosti ) - Država Belgija
Zadeva se je nanašala na to, da je Komisija leta 2017 poslancu Evropskega parlamenta zavrnila dostop do dokumentov Komisije v zvezi z novim nemškim zakonom o družbenih medijih. Pritožnik je menil, da Komisija ni opredelila vseh dokumentov, ki spadajo v obseg njegove zahteve. V zvezi s temi dokumenti, ki jih je opredelila, je menila, da jih je Komisija napačno prikrila.
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija ni opredelila vseh dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. Ugotovila je tudi, da so bila redigiranja, ki jih je opravila Komisija, pretirana. Zato je predlagala, naj Komisija ponovno oceni obseg prošnje in ponovno preuči svojo odločitev o (delni) zavrnitvi dostopa do opredeljenih dokumentov.
Komisija tega predloga rešitve ni upoštevala. Ker varuhinja človekovih pravic meni, da obravnava pritožnikove prošnje za dostop s strani Komisije pomeni nepravilnost, podaja ustrezno priporočilo in izraža zaskrbljenost zaradi predolgega časa, ki ga je Komisija porabila za obravnavo te zadeve.
Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]
Ozadje pritožbe
1. Julija 2017 je pritožnica, nemška poslanka Evropskega parlamenta, od Evropske komisije zahtevala, naj ji omogoči dostop do svojih notranjih sporočil v zvezi z novim nemškim zakonom, tj. zakonom o izvrševanju omrežja [2], in uradnim obvestilom Nemčije Komisiji o tem zakonu.
2. Komisija je pritožniku omogočila delni dostop do šestih dokumentov, pri čemer je prikrila le osebne podatke, ki jih vsebujejo. Vendar je pritožnik menil, da Komisija ni opredelila vseh ustreznih dokumentov, ki jih je imela. Zato je Komisija ponovno preverila svoje arhive in odkrila 18 dodatnih dokumentov. Odobrila je delni dostop do 13 od teh dokumentov. Redigiranje je utemeljila s sklicevanjem na potrebo po zaščiti svojih postopkov odločanja [3] in potrebo po zaščiti pravnih nasvetov [4]. Pet dokumentov, ki jih je opredelila Komisija, pritožniku ni bilo razkritih.
3. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic. Pritožila se je, da niso bili opredeljeni vsi zadevni dokumenti in da je Komisija izvedla pretirana redigiranja.
4. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo. Pregledala je dokumente, ki pritožniku niso bili razkriti, in dokumente, ki so bili pritožniku razkriti le delno. Varuhinja človekovih pravic je pregledala še šest drugih dokumentov, za katere je pritožnica ugotovila, da spadajo v okvir njene zahteve.
5. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu teh šestih dokumentov ugotovila, da je Komisija pritožnikovo zahtevo za dostop razlagala preveč restriktivno; Ugotovila je, da Komisija ni opredelila vsaj petih dokumentov.
6. Glede na nedavno sodno prakso EU [5] je varuh človekovih pravic tudi ugotovil, da Komisija pritožniku ni omogočila dovolj širokega dostopa. Natančneje, zadevni dokumenti se nanašajo na oceno učinka, na podlagi katere bi Komisija lahko sprejela zakonodajno pobudo. Po mnenju sodišča EU „bi razkritje [takih] dokumentov verjetno povečalo preglednost in odprtost zakonodajnega postopka kot celote (...) in s tem okrepilo demokratično naravo Evropske unije (...)“, zaradi česar se je povečala raven preglednosti, ki se zahteva za take dokumente [6].
Ocena varuha človekovih pravic
7. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svojih ugotovitev predlagala, naj Komisija ponovno oceni pritožnikovo zahtevo za dostop [7].
8. Komisija na predlog varuha človekovih pravic za rešitev ni odgovorila v roku, ki ga je določil varuh človekovih pravic in je bil enkrat podaljšan. To je še posebej razočaranje glede na to, da je pritožnica zahtevo vložila pred skoraj dvema letoma.
9. Varuhinja človekovih pravic vztraja pri svojem stališču, da je Komisija znatno zmanjšala pritožnikovo zahtevo za dostop javnosti, ker je napačno razlagala njen obseg.
10. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da sta vztrajna napačna razlaga Komisije glede obsega zahteve za dostop in njena omejevalna uporaba izjem za zaščito njenih postopkov odločanja in pravnih nasvetov pomenili nepravilnost. Zato v nadaljevanju podaja ustrezno priporočilo v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.
Priporočilo
Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe Komisiji priporoča naslednje:
Komisija bi morala ob upoštevanju nedavne sodne prakse EU pritožniku omogočiti najširši možni dostop do že opredeljenih dokumentov in vseh dokumentov, za katere se lahko razumno šteje, da spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop javnosti.
Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem priporočilu. V skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do srede, 11. septembra 2019.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 11. junij 2019
[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.
[2] V nemščini „Netzwerkdurchsetzungsgesetz“. Ta zakon je namenjen boju proti vznemirjenosti in lažnim novicam na socialnih omrežjih.
[3] V skladu z odstavkom 2 člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:32001R1049.
[4] V skladu z drugo alineo člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.
[5] Sodba Sodišča z dne 4. septembra 2018, ClientEarth/Komisija, C-57/16 P.
[6] Prav tam, točka 91 in naslednje.
[7] Dodatne informacije o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic so na voljo v celotnem besedilu predloga varuha človekovih pravic za rešitev, ki je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/solution/en/114788.