Evropski varuh človekovih pravic P. Nikiforos Diamandouros danes Odboru Evropskega parlamenta za peticije predstavlja svoje letno poročilo za leto 2003. Poročilo vsebuje pregled dela varuha človekovih pravic v letu 2003 in izpostavlja rezultate, dosežene za državljane EU. To je prvo poročilo, ki ga je predstavil gospod Diamandouros, ki je 1. aprila 2003 prevzel funkcijo evropskega varuha človekovih pravic.

Poročilo za leto 2003 vsebuje številne primere dela varuha človekovih pravic:

Za služenje državljanom: V skoraj 70 % primerov, obravnavanih v letu 2003, je varuh človekovih pravic pomagal pritožniku tako, da je začel preiskavo primera, ga predal pristojnemu organu ali svetoval, kam naj se obrne za hitro in učinkovito rešitev problema. Varuhinja človekovih pravic je začela tudi pet preiskav na lastno pobudo, ki so se nanašale na pomembna vprašanja, kot je vključevanje invalidov. Konkretni dosežki za državljane v letu 2003 so vključevali večjo preglednost postopkov zaposlovanja v Svetu in soglasje Komisije, da neuspešnim ponudnikom v svojih razpisnih postopkih da čas za izpodbijanje odločitev o oddaji naročila. Več informacij o obravnavi zadev varuha človekovih pravic, vključno s primeri pritožb državljanov iz vse Unije, je na voljo v prilogah I in II.

Obveščanje državljanov: Varuh človekovih pravic si je leta 2003 močno prizadeval, da bi državljane seznanil z njihovimi pravicami. V zadnjih 12 mesecih je obiskal 12 sedanjih in vseh 10 novih držav članic ter svoje delo predstavil nevladnim organizacijam, trgovinskim zbornicam, študentom, novinarjem in drugim zainteresiranim državljanom. Sporočila za javnost so bila v povprečju izdana vsakih sedem delovnih dni, da bi se opozorila na odločitve in komunikacijske dejavnosti varuha človekovih pravic. Komisija se je strinjala z njegovim predlogom, da se prosilce za nekatera nepovratna sredstva in subvencije ter njihove prejemnike obvesti o njihovi pravici do pritožbe, da bi prispevala k večji ozaveščenosti državljanov, ki bi morda morali uporabljati storitve varuha človekovih pravic.

Opolnomočenje državljanov: Poleg hitrega in učinkovitega obravnavanja pritožb ter obveščanja državljanov o njihovih pravicah si je varuh človekovih pravic močno prizadeval za opolnomočenje državljanov. Dejavno je sodeloval pri Konvenciji o prihodnosti Evrope, da bi zagotovil, da imajo pravice državljanov osrednje mesto v osnutku ustave. Med medvladno konferenco je še naprej zagovarjal vključitev izvensodnih pravnih sredstev v besedilo, da bi imeli državljani, ki imajo težave pri uveljavljanju svojih pravic, dostop do hitre, brezplačne in prožne rešitve. Nesodna pravna sredstva v obliki nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic ter podobnih organov imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju, da državljani v vsakdanjem življenju uživajo pravice, ki jih imajo na podlagi prava EU.

Ta intenzivna prizadevanja so se obrestovala. V prvih treh mesecih leta 2004 se je število pritožb evropskemu varuhu človekovih pravic povečalo za kar 64 %. G. Diamandouros je dejal: „Prepričan sem, da se bo ta trend nadaljeval, zlasti glede na visoka pričakovanja, ki jih imajo novi državljani do Unije. Ne podcenjujem naloge, ki je pred nami, vendar se veselim, da se bom z energijo, navdušenjem in globokim občutkom za težka bremena in odgovornosti, ki jih to pomeni, spopadel z izzivom.“

Povzetek letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2003 je na voljo na njegovi spletni strani v 20 jezikih. Obiščite:

 

Za dodatne informacije ali kopijo celotnega poročila v katerem koli od 11 uradnih jezikov EU pokličite: Rosita Agnew, tiskovna predstavnica in predstavnica za komuniciranje; tel.: +32 (0) 2 284 25 42.

---

PRILOGA I: Analiza pritožb v letu 2003
Koliko?

Varuh človekovih pravic je leta 2003 prejel 2 436 pritožb, kar je 10 % več kot leta 2002 (2 211). Varuh človekovih pravic je na podlagi teh pritožb začel 248 preiskav in 5 preiskav na lastno pobudo. To pomeni 13-odstotno povečanje števila začetih preiskav v primerjavi z letom 2002.

Proti komu?

Večina preiskav, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval leta 2003 (67 %), se je nanašala na Evropsko komisijo. 39 se jih je nanašalo na upravo Evropskega parlamenta (11 % vseh obravnavanih preiskav), 26 na Evropski urad za izbor osebja (7 %), 20 pa na upravo Sveta (6 %).

O čem?

Najpogostejši vir pritožb so bili pomanjkanje ali zavrnitev informacij (28 %), nepoštenost (15 %), diskriminacija (12 %), zamude, ki bi se jim bilo mogoče izogniti (10 %), postopkovne napake (10 %) in malomarnost (5 %). Pogosto so bile izpostavljene težave z javnimi razpisi in pogodbami, sklenjenimi z institucijami.

Od koga?

Največ pritožb (93 %) so vložili posamezni državljani, za preostalih 7 % pa so odgovorna podjetja in združenja.

Največ pritožb je vložila Nemčija, in sicer 18 % vseh pritožb, sledita ji Francija (13 %) in Španija (12 %). Ob upoštevanju prebivalstva je bil največji delež pritožb iz Luksemburga, sledile pa so Finska, Belgija, Portugalska in Grčija (navedene v naslednji preglednici pod naslovom „Stopnja (%)“).

		De	UK	Fr	To je	Es	Nl	El	Bodi	Pt	Sv	ob	Da	Fi	Ie	Lu	drugo
% prebivalstva EU		22	16	16	15	11	4	3	3	3	2	2	1	1	1	0,1
2003	Pritožbe	432	140	320	196	284	87	100	199	110	53	50	31	88	33	38	275
	% skupnega zneska	18	6	13	8	12	4	4	8	5	2	2	1	4	1	2	11
	Stopnja (v %)(1)	82	38	81	53	109	100	133	267	167	100	100	100	400	100	2000
2002	Pritožbe	308	144	213	191	354	76	109	220	88	53	45	19	121	38	25	207
	% skupnega zneska	14	7	10	9	16	3	5	10	4	2	2	1	5	2	1	9
	Stopnja (v %)	64	44	63	60	145	75	167	333	133	100	100	100	500	200	1000

Kakšen je bil rezultat?

Več kot četrtino preiskav (48), zaključenih leta 2003, so rešile institucije – dokaz, da si uprava EU prizadeva rešiti težave, na katere jo opozori varuh človekovih pravic. Institucije so sprejele tudi pet osnutkov priporočil varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic v nobenem primeru ni menil, da je treba uporabiti njegovo končno orožje - posebno poročilo Parlamentu.

Varuh človekovih pravic v 87 primerih ni ugotovil nepravilnosti. Pomembno je opozoriti, da pritožnik v primeru, da nepravilnosti niso ugotovljene, od zadevne institucije prejme vsaj popolno pojasnilo in mnenje varuha človekovih pravic o zadevi. V 20 primerih je varuh človekovih pravic podal kritično pripombo. Leta 2003 je bilo pripravljenih devet novih osnutkov priporočil.

Varuh človekovih pravic je svetoval, na koga naj se obrne skoraj 1 300 državljanom, katerih pritožbe niso bile v njegovi pristojnosti. Odgovoril je tudi na 2.538 elektronskih zahtev za informacije.

Koliko časa?

Varuh človekovih pravic si je še naprej prizadeval za čim hitrejši zaključek vseh preiskav, običajno v enem letu. Ob koncu leta je bilo odprtih 10 zadev, ki so presegale enoletni cilj.

---

PRILOGA II: VZORCI PRITOŽB V LETU 2003
Pomanjkanje preglednosti

Svet je portugalskemu državljanu po tem, ko je varuh človekovih pravic proučil primer, omogočil dostop do svojega označenega izpitnega dokumenta. Državljan se je udeležil natečaja za upravne uslužbence in po zaslišanju, da ni bil sprejet na ustni izpit, zaprosil za kopijo svojega označenega članka. Svet je svojo odločitev sprva zavrnil, vendar jo je razveljavil zaradi novih pravil o dostopu do označenih dokumentov, uvedenih med preiskavo varuha človekovih pravic. (2059/2002/IP)

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe svetovalnega podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu kritizirala Komisijo, ker ni zagotovila točnih informacij o programu, ki ga financira. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je program urejalo veliko število dokumentov z različnim pravnim statusom. Poleg tega je bila uporaba izrazov "uporabnik" in "partner" s strani Komisije izmenično dodatna in nepotrebna ovira za jasno komunikacijo. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj informacij ne predstavlja v zavajajoči ali po nepotrebnem zapleteni obliki. (221/2002/ME)

Preiskava, ki jo je opravil varuh človekovih pravic, je privedla do objave dnevnih redov in zapisnikov sej predsedstva Evropske konvencije, potem ko je Konvencija končala svoje delo. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da bi „razkritje dnevnih redov in zapisnikov pred zaključkom dela Konvencije resno ogrozilo njen postopek odločanja“, vendar je dejala, da „se zdi težko trditi, da bi bil lahko postopek odločanja po koncu dela še naprej ogrožen“. Preiskava je sledila pritožbi Evropske državljanske akcijske službe (ECAS), katere prošnja za dostop do dokumentov je bila zavrnjena. (1795/2002/IJH)

Zamuda pri plačilu

Po pritožbi, naslovljeni na varuha človekovih pravic v imenu Univerze v Stockholmu, je Komisija izvedla končno plačilo, dolgovano v okviru raziskovalnega projekta, se opravičila za zamudo pri tem in se strinjala s plačilom obresti. Komisija je varuhu človekovih pravic tudi zagotovila, da so bile pomanjkljivosti v finančnem postopku, ki je povzročil zamudo, odpravljene in da sistem zdaj zadovoljivo deluje. (1173/2003/(TN)IJH)

Španski podizvajalec je bil plačan za svoje storitve, potem ko je varuh človekovih pravic posredoval v zadevi. Komisija je pojasnila, da glavnemu izvajalcu ne more plačati zaradi težav s končnim poročilom, ki ga je predložila. Ko je glavni izvajalec predložil popravljeno končno poročilo, je Komisija izvedla končno plačilo. Glavni izvajalec je nato plačal podizvajalcu, ki se je varuhu človekovih pravic zahvalil za njegovo pomoč. (1960/2002/JMA)

Težave z javnimi razpisi

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji očitala, da po pritožbi konzorcija s sedežem v Bruslju ni upoštevala pravil, ki urejajo razpisni postopek. Zdelo se je, da je Komisija v odgovor na pritožnikovo zahtevo po pojasnilih v zvezi z razpisom Spremljanje izvajanja projektov (Tacis in Balkan) predložila napačne informacije. (1351/2001/(ME)(MF)BB)

Pogodbeni spori

Komisija je rešila pogodbeni spor z družboslovnim raziskovalnim centrom s sedežem na Dunaju, potem ko je varuh človekovih pravic preučil primer. Komisija je trdila, da zneska v višini skoraj 30 000 EUR ni mogoče upoštevati, saj bi to vključevalo prenos med stroškovnimi kategorijami, za katerega je potrebna predhodna odobritev. Potem ko so pritožniki sprejeli razlago Komisije o takih prenosih in razumeli, da zato 9 000 EUR ni bilo mogoče vključiti v končno plačilo, je bil neporavnani znesek plačan. Pritožniki so bili s poravnavo zadovoljni. (1915/2002/BB)

Pomanjkanje vljudnosti

Varuhinja človekovih pravic je Parlamentu očitala, da ni izpolnil obveznosti vljudnosti v odnosih z javnostjo. Kritika se je nanašala na elektronsko sporočilo, poslano v odgovor na poizvedbe v zvezi z javnim razpisom. Pritožnik - grško združenje prevajalskih podjetij - je trdil, da je ton elektronske pošte neprimeren in je ustvaril vtis arogantnega vedenja. (1565/2002/GG)

Varuh človekovih pravic je kritiziral Ekonomsko-socialni odbor, ker ni izpolnil dolžnosti vljudnosti. Luksemburški državljan se je pritožil, potem ko ga je Odbor obtožil, da je posredoval „lažne“ informacije o natečaju, za katerega je v dobri veri trdil, da ga je uspešno opravil. Varuh človekovih pravic je poudaril, da se mora institucija v primeru napake, ki negativno vpliva na pravice ali interese člana javnosti, zanjo opravičiti in si prizadevati za odpravo negativnih učinkov, ki izhajajo iz te napake. Ekonomski in socialni svet tega v tem primeru ni storil. (852/2003/OV)

Diskriminacija

Komisija je po preiskavi varuha človekovih pravic začela postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z morebitno diskriminacijo na Švedskem. Zadeva se je nanašala na nemškega državljana, ki je študiral na Švedskem in je moral telekomunikacijskemu podjetju plačati polog za telefonsko naročnino. Ker švedskim državljanom s številko socialnega zavarovanja ni bilo treba plačati varščine, je študent dejal, da podjetje posredno diskriminira druge državljane EU. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala in Komisijo pozvala, naj zadevo nadaljuje. (1045/2002/GG)

Komisija je sprejela ukrepe, da bi preprečila objavo objav delovnih mest, ki diskriminirajo na podlagi jezika. To je sledilo pritožbi, vloženi v imenu organizacije Universala Esperanto-Asocio (Svetovno esperantsko združenje) s sedežem v Italiji, v zvezi z domnevno jezikovno diskriminacijo s strani več evropskih organizacij, ki jih delno ali v celoti financira Komisija. Z oglaševanjem prostih delovnih mest, ki zahtevajo "angleški materni jezik" ali "angleške materne govorce", se zdi, da je na tisoče ljudi diskriminiranih, je dejal pritožnik. (659/2002/IP)

Zavrnitev informacij

Parlament se je strinjal z objavo imen uspešnih kandidatov na natečajih za zaposlovanje in z ustreznim obveščanjem kandidatov v razpisih natečajev. To je sledilo preiskavi varuha človekovih pravic, ki je ugotovil, da bi bila objava skladna z zavezo Parlamenta k odprtosti v postopku zaposlovanja. Preiskava varuha človekovih pravic je temeljila na pritožbi finskega moškega, ki je bil neuspešen na natečaju za tipkarje. Želel je vedeti, koliko moških je med 32 najboljšimi kandidati, vendar mu Parlament ni hotel dati informacij. (341/2001/(BB)IJH)

Težave s postopki za ugotavljanje kršitev

Varuh človekovih pravic je Komisijo spoznal za krivo nepravilnosti, ker ni spoštovala legitimnih in razumnih pričakovanj državljanov. To je sledilo temu, da danskega državljana ni obvestila o tem, zakaj ni sprejela odločitve o njegovi pritožbi zaradi kršitve, čeprav je obljubila, da bo to storila. Pritožba se je nanašala na prakso danskih organov, da obdavčijo rabljene avtomobile, uvožene iz drugih držav članic EU, za katere je pritožnik trdil, da so v nasprotju s pravili o prostem pretoku. (1237/2002/(PB)OV)

Nedosledno ukrepanje

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala Komisijo, ker pri pogodbi o raziskavah z irskim odborom za ribištvo v morju ni ravnala dosledno. To je sledilo pritožbi odgovornega znanstvenika v zvezi s pogodbo, ki je trdil, da Komisija ni preučila končnega poročila, ki bi bistveno spremenilo osnutek, ki ga je odobrila pred več kot enim letom. Trdil je, da je Odbor za ribištvo prejel navodila, naj bistveno spremeni osnutek končnega poročila ter svoje ugotovitve črta, izniči ali omili. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija zahtevati pojasnila za spremembe. (754/2003/GG)

Nepravilnosti pri zaposlovanju

Evropski urad za izbor osebja je po posredovanju varuha človekovih pravic sprejel prijavo ciprskega državljana na javni natečaj. Urad EPSO je prijavo sprva zavrnil, ker ni bila pravilno vložena. Vendar je državljan trdil, da prijavitelji zaradi tehničnih težav s strežnikom urada EPSO niso mogli izvesti obvezne elektronske registracije pred zaključkom, predvidenim v razpisu natečaja. (OI/4/2003/ADB)

Težave z osebjem

Komisija se je strinjala, da bo pritožniku zaradi izjemne narave zadeve plačala dodatno nadomestilo ex gratia, čeprav je menila, da k temu ni pravno zavezana. Pritožnica je delala za institucijo in trdila, da ji Komisija ni izplačala celotnega zneska dodatka za pisarniško pomoč, do katerega je bila upravičena. (1166/2002/(SM)IJH)

 

Za več informacij o teh in drugih zadevah, ki jih obravnava varuh človekovih pravic, obiščite:

---

(1) Ta številka je bila izračunana tako, da se je odstotek vseh pritožb delil z odstotkom prebivalstva.