Evropski varuh človekovih pravic P. Nikiforos Diamandouros danes predstavlja svoje letno poročilo za leto 2003 Odboru za peticije Evropskega parlamenta. Poročilo vsebuje pregled dela varuha človekovih pravic v letu 2003 in poudarja rezultate, dosežene za državljane EU. To je prvo poročilo, ki ga je predstavil gospod Diamandouros, ki je 1. aprila 2003 prevzel mesto evropskega varuha človekovih pravic.

Poročilo za leto 2003 vsebuje številne primere dela varuha človekovih pravic:

Služiti državljanom: V skoraj 70 % primerov, obravnavanih v letu 2003, je varuh človekovih pravic pritožniku pomagal tako, da je začel preiskavo primera, jo prenesel na pristojni organ ali svetoval, kam naj se obrne za hitro in učinkovito rešitev problema. Varuhinja človekovih pravic je začela tudi pet preiskav na lastno pobudo, ki so zajemale pomembna vprašanja, kot je vključevanje invalidov. Konkretni dosežki za državljane v letu 2003 so vključevali večjo preglednost postopkov zaposlovanja v Svetu in soglasje Komisije, da neuspešnim ponudnikom v svojih razpisnih postopkih zagotovi dovolj časa za izpodbijanje odločitev o oddaji naročila. Več informacij o obravnavi primerov varuha človekovih pravic, vključno s primeri pritožb državljanov po vsej Uniji, je na voljo v prilogah I in II.

Obveščanje državljanov: Varuh človekovih pravic si je leta 2003 močno prizadeval za obveščanje državljanov o njihovih pravicah. V zadnjih 12 mesecih je obiskal 12 sedanjih in vseh 10 novih držav članic ter svoje delo predstavil nevladnim organizacijam, trgovinskim zbornicam, študentom, novinarjem in drugim zainteresiranim državljanom. Sporočila za javnost so bila v povprečju objavljena vsakih sedem delovnih dni, da bi se opozorila na odločitve in komunikacijske dejavnosti varuha človekovih pravic. Da bi prispevala k ozaveščanju državljanov, ki bi morda morali uporabljati storitve varuha človekovih pravic, se je Komisija strinjala z njegovim predlogom, da se prosilce in prejemnike nekaterih nepovratnih sredstev in subvencij obvesti o njihovi pravici do pritožbe.

Opolnomočiti državljane: Varuh človekovih pravic si je poleg hitrega in učinkovitega obravnavanja pritožb ter obveščanja državljanov o njihovih pravicah močno prizadeval za opolnomočenje državljanov. Dejavno je sodeloval pri Konvenciji o prihodnosti Evrope, da bi državljanskim pravicam zagotovil osrednje mesto v osnutku ustave. Na medvladni konferenci je še naprej zagovarjal vključitev izvensodnih pravnih sredstev v besedilo, da bi imeli državljani, ki imajo težave pri uveljavljanju svojih pravic, dostop do hitre, svobodne in prožne rešitve. Nesodna pravna sredstva v obliki nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic ter podobnih organov imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju, da državljani v vsakdanjem življenju uživajo svoje pravice na podlagi prava EU.

Ta intenzivna prizadevanja so se obrestovala. V prvih treh mesecih leta 2004 se je število pritožb Evropskemu varuhu človekovih pravic povečalo za 64 % brez primere. Po besedah gospoda Diamandurosa: "S širitvijo le nekaj dni stran sem prepričan, da se bo ta trend nadaljeval, zlasti glede na visoka pričakovanja, ki jih imajo novi državljani do Unije. Ne podcenjujem naloge, ki je pred nami, vendar se veselim, da se bom na izziv odzval z energijo, navdušenjem in globokim občutkom težkih bremen in odgovornosti, ki jih to pomeni."

Povzetek letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2003 je na voljo na njegovi spletni strani v 20 jezikih. Obiščite:

 

Za dodatne informacije ali kopijo celotnega poročila v katerem koli od 11 uradnih jezikov EU pokličite: Rosita Agnew, uradnica za stike z javnostmi in komuniciranje; tel: +32 (0) 2 284 25 42.

---

PRILOGA I: ANALIZA PRITOŽB V LETU 2003
Koliko?

Varuh človekovih pravic je leta 2003 prejel 2 436 pritožb, kar je 10 % več kot leta 2002 (2 211). Varuh človekovih pravic je na podlagi teh pritožb začel 248 preiskav in pet preiskav na lastno pobudo. To pomeni 13-odstotno povečanje števila začetih preiskav v primerjavi z letom 2002.

Proti komu?

Večina preiskav, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval leta 2003 (67 %), se je nanašala na Evropsko komisijo. Skupaj 39 se jih je nanašalo na upravo Evropskega parlamenta (11 % vseh obravnavanih preiskav), 26 na Evropski urad za izbor osebja (7 %), 20 pa na upravo Sveta (6 %).

O čem?

Najpogostejši vir pritožb so bili pomanjkanje ali zavrnitev informacij (28 %), nepoštenost (15 %), diskriminacija (12 %), zamuda, ki bi se ji bilo mogoče izogniti (10 %), postopkovne napake (10 %) in malomarnost (5 %). Pogosto so se pojavljale težave z javnimi razpisi in pogodbami, sklenjenimi z institucijami.

Od koga?

Največ pritožb (93 %) so vložili posamezni državljani, za preostalih 7 % pa so odgovorna podjetja in združenja.

Največ pritožb je vložila Nemčija, in sicer 18 % vseh pritožb, sledita ji Francija (13 %) in Španija (12 %). Ob upoštevanju prebivalstva je bil največji delež pritožb iz Luksemburga, sledile pa so mu Finska, Belgija, Portugalska in Grčija (navedeno v naslednji preglednici pod naslovom „Stopnja (%)“).

		De	UK	g.	To je	Es	Nl	El	Bodite	Pt	Sv	Na spletni strani	Da	Fi	Ie	Lu	drugo
% prebivalstva EU		22	16	16	15	11	4	3	3	3	2	2	1	1	1	0,1
2003	Pritožbe	432	140	320	196	284	87	100	199	110	53	50	31	88	33	38	275
	% skupnega zneska	18	6	13	8	12	4	4	8	5	2	2	1	4	1	2	11
	Stopnja (%)(1)	82	38	81	53	109	100	133	267	167	100	100	100	400	100	2000
2002	Pritožbe	308	144	213	191	354	76	109	220	88	53	45	19	121	38	25	207
	% skupnega zneska	14	7	10	9	16	3	5	10	4	2	2	1	5	2	1	9
	Stopnja (v %)	64	44	63	60	145	75	167	333	133	100	100	100	500	200	1000

Kakšen rezultat?

Več kot četrtino preiskav (48), zaključenih leta 2003, so rešile institucije – dokaz, da si uprava EU prizadeva rešiti težave, na katere jo opozori varuh človekovih pravic. Institucije so sprejele tudi pet osnutkov priporočil varuhinje človekovih pravic. Varuh človekovih pravic v nobenem primeru ni menil, da je treba uporabiti njegovo končno orožje - posebno poročilo Parlamentu.

Varuhinja človekovih pravic v 87 primerih ni odkrila nepravilnosti. Pomembno je opozoriti, da kadar nepravilnosti niso ugotovljene, pritožnik prejme vsaj popolno pojasnilo zadevne institucije in mnenje varuha človekovih pravic o zadevi. Varuhinja človekovih pravic je v 20 primerih podala kritično pripombo. Leta 2003 je bilo pripravljenih devet novih osnutkov priporočil.

Varuh človekovih pravic je svetoval, na koga naj stopi v stik s skoraj 1 300 državljani, katerih pritožbe niso spadale v njegovo pristojnost. Odgovoril je tudi na 2.538 zahtevkov za informacije po elektronski pošti.

Koliko časa?

Varuh človekovih pravic si je še naprej prizadeval, da bi vse preiskave zaključil čim hitreje, običajno v enem letu. Ob koncu leta je bilo odprtih 10 primerov, ki so presegali enoletni cilj.

---

PRILOGA II: VZORCI PRITOŽB V LETU 2003
Pomanjkanje preglednosti

Svet je po tem, ko je varuhinja človekovih pravic preučila zadevo, portugalskemu državljanu omogočil dostop do lastnega označenega dokumenta o pregledu. Državljan je sodeloval na natečaju za upravne uslužbence in zaprosil za kopijo svojega označenega članka, potem ko je slišal, da ni bil sprejet na ustni izpit. Svet je prvotno zavrnil, vendar je svojo odločitev spremenil glede na nova pravila o dostopu do označenih dokumentov, ki so bila uvedena med preiskavo varuha človekovih pravic. (2059/2002/IP)

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala Komisijo, ker po pritožbi svetovalnega podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu ni zagotovila točnih informacij o programu, ki ga financira. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da program ureja veliko število dokumentov z različnim pravnim statusom. Poleg tega je bila uporaba izrazov "uporabnik" in "partner" s strani Komisije izmenično dodatna in nepotrebna ovira za jasno komunikacijo, je dejal. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj se izogiba predložitvi informacij v zavajajoči ali po nepotrebnem zapleteni obliki. (221/2002/ME)

Preiskava varuha človekovih pravic je privedla do objave dnevnih redov in zapisnikov zasedanj predsedstva Evropske konvencije, potem ko je konvencija končala svoje delo. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da bi "razkritje dnevnih redov in zapisnikov pred zaključkom dela Konvencije resno ogrozilo njen postopek odločanja", vendar je dejala, da "se zdi težko trditi, da bi lahko bil postopek odločanja po koncu dela še naprej ogrožen". Preiskava je sledila pritožbi Evropske službe za ukrepanje državljanov (ECAS), katere prošnja za dostop do dokumentov je bila zavrnjena. (1795/2002/IJH)

Zamude pri plačilu

Po pritožbi, vloženi pri varuhu človekovih pravic v imenu univerze v Stockholmu, je Komisija izvršila končno plačilo, dolgovano v okviru raziskovalnega projekta, se opravičila za zamudo pri tem in se strinjala s plačilom obresti. Komisija je varuhu človekovih pravic zagotovila tudi, da so bile pomanjkljivosti v finančnem postopku, odgovornem za zamudo, odpravljene in da sistem zdaj zadovoljivo deluje. (1173/2003/(TN)IJH)

Španski podizvajalec je bil za svoje storitve plačan po posredovanju varuha človekovih pravic v zadevi. Komisija je pojasnila, da glavnemu izvajalcu ne more plačati zaradi težav s končnim poročilom, ki ga je predložila. Ko je glavni izvajalec predložil popravljeno končno poročilo, je Komisija izvršila končno plačilo. Glavni izvajalec je nato plačal podizvajalcu, ki se je varuhu človekovih pravic zahvalil za pomoč. (1960/2002/JMA)

Težave z javnimi razpisi

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji očitala, da po pritožbi konzorcija s sedežem v Bruslju ni upoštevala pravil, ki urejajo razpisni postopek. Zdelo se je, da je Komisija v odgovoru na pritožnikovo zahtevo po pojasnilih v zvezi z razpisom Spremljanje izvajanja projektov (Tacis in Balkan) predložila napačne informacije. (1351/2001/(ME)(MF)BB)

Pogodbeni spori

Komisija je po tem, ko je varuhinja človekovih pravic preučila primer, rešila pogodbeni spor s centrom za družboslovne raziskave s sedežem na Dunaju. Komisija je trdila, da zneska v višini skoraj 30 000 EUR ni mogoče upoštevati, saj bi to vključevalo prenos med kategorijami stroškov, za katerega je potrebna predhodna odobritev. Potem ko so pritožniki sprejeli razlago Komisije o takih prenosih in razumeli, da posledično 9 000 EUR ni bilo mogoče vključiti v končno plačilo, je bil neporavnani znesek plačan. Pritožnika sta bila s poravnavo zadovoljna. (1915/2002/BB)

Pomanjkanje vljudnosti

Varuhinja človekovih pravic je Parlamentu očitala, da ni izpolnil obveznosti vljudnosti v odnosih z javnostjo. Kritika se je nanašala na elektronsko sporočilo, poslano v odgovor na poizvedbe o javnem razpisu. Pritožnik - grško združenje prevajalskih podjetij - je trdil, da je bil ton e-pošte neprimeren in je ustvaril vtis arogantnega vedenja. (1565/2002/GG)

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala Ekonomsko-socialni odbor, ker ni izpolnil dolžnosti vljudnosti. Neki državljan s sedežem v Luksemburgu se je pritožil, potem ko ga je Odbor obtožil, da je predložil „lažne“ informacije o natečaju, za katerega je v dobri veri trdil, da je bil uspešno opravljen. Varuh človekovih pravic je poudaril, da se mora institucija v primeru napake, ki negativno vpliva na pravice ali interese člana javnosti, zanjo opravičiti in si prizadevati za odpravo negativnih učinkov, ki izhajajo iz te napake. ECOSOC tega v tem primeru ni storil. (852/2003/OV)

Diskriminacija

Komisija je po preiskavi varuha človekovih pravic začela postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z morebitno diskriminacijo na Švedskem. Zadeva se je nanašala na nemškega državljana, ki je študiral na Švedskem in je moral telekomunikacijskemu podjetju plačati kavcijo za telefonsko naročnino. Ker švedskim državljanom s številko socialnega zavarovanja ni bilo treba plačati varščine, je študent dejal, da podjetje posredno diskriminira druge državljane EU. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala in pozvala Komisijo, naj zadevo obravnava. (1045/2002/GG)

Komisija je sprejela ukrepe, da bi preprečila objavo obvestil o delovnih mestih, ki so diskriminirana na podlagi jezika. To je sledilo pritožbi, vloženi v imenu Universala Esperanto-Asocio (Svetovno združenje za esperanto) s sedežem v Italiji, v zvezi z domnevno jezikovno diskriminacijo s strani več evropskih organizacij, ki jih delno ali v celoti financira Komisija. Z oglaševanjem prostih delovnih mest, ki zahtevajo "angleški materni jezik" ali "angleški materni govorci", se zdi, da je na tisoče ljudi diskriminiranih, je dejal pritožnik. (659/2002/IP)

Zavrnitev obveščanja

Parlament se je strinjal, da bo objavil imena uspešnih kandidatov na natečajih za zaposlovanje in o tem ustrezno obvestil kandidate v razpisih natečajev. To je sledilo preiskavi varuhinje človekovih pravic, ki je ugotovila, da bi bila objava skladna z zavezo Parlamenta k odprtosti v postopku zaposlovanja. Preiskava varuha človekovih pravic je temeljila na pritožbi finskega moškega, ki na natečaju za tipkarje ni bil uspešen. Želel je vedeti, koliko moških je med 32 najboljšimi kandidati, vendar mu Parlament informacij ni želel posredovati. (341/2001/(BB)IJH)

Težave s postopki za ugotavljanje kršitev

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo spoznala za krivo nepravilnosti, ker ni spoštovala legitimnih in razumnih pričakovanj državljanov. To je sledilo temu, da danskega državljana ni obvestil, zakaj ni sprejel odločitve o njegovi pritožbi zaradi kršitve, čeprav je obljubil, da bo to storil. Pritožba se je nanašala na prakso danskih organov, da obdavčijo rabljene avtomobile, uvožene iz drugih držav članic EU, za katere je pritožnik trdil, da so v nasprotju s pravili o prostem gibanju. (1237/2002/(PB)OV)

Neusklajeno ravnanje

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala Komisijo, ker v pogodbi o raziskavah z irskim odborom za ribištvo v morju ni ravnala dosledno. To je sledilo pritožbi odgovornega znanstvenika o pogodbi, ki je trdil, da Komisija ni preučila končnega poročila, ki je bistveno spremenilo osnutek, ki ga je odobrila pred več kot enim letom. Trdil je, da je Odbor za ribištvo prejel navodila za bistvene spremembe osnutka končnega poročila, črtanje, izničenje ali razvodenitev njegovih ugotovitev. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija zahtevati pojasnila za spremembe. (754/2003/GG)

Nepravilnosti pri zaposlovanju

Evropski urad za izbor osebja je po posredovanju varuha človekovih pravic sprejel prijavo ciprskega državljana na javni natečaj. Urad EPSO je prijavo sprva zavrnil, ker ni bila pravilno vložena. Vendar je državljan trdil, da kandidati zaradi tehničnih težav s strežnikom EPSO niso mogli opraviti obvezne elektronske prijave pred iztekom roka, predvidenega v razpisu natečaja. (OI/4/2003/ADB)

Težave
z osebjem

Komisija se je strinjala, da bo pritožniku plačala dodatno nadomestilo ex gratia zaradi izjemne narave zadeve, čeprav je menila, da k temu ni pravno zavezana. Pritožnica je delala za institucijo in Komisiji očitala, da ji ni izplačala celotnega zneska dodatka za pisarniško pomoč, do katerega je bila upravičena. (1166/2002/(SM)IJH)

 

Za več informacij o teh in drugih primerih, ki jih obravnava varuh človekovih pravic, obiščite:

---

(1) Ta številka je bila izračunana tako, da se je delež vseh pritožb delil z deležem prebivalstva.