I. Pregled dokumentov (na daljavo)

Pregledani dokumenti 

Pred sestankom je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pridobila sklop dokumentov v odgovor na vprašanja, postavljena Evropski komisiji v dopisu varuhinje človekovih pravic z dne 11. julija 2022.

Komisija je preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic obvestila, da je večina dokumentov zaupnih. V skladu s členom 4.8 izvedbenih določb Evropskega varuha človekovih pravic pregled, ki ga opravi varuh človekovih pravic, ne bo privedel do tega, da bi te dokumente pridobila katera koli druga oseba.

II. Sestanek

Datum: Sreda, 26. oktober 2022

Prisotni

Predstavniki Evropske komisije:

Višji strokovnjak – koordinator za medinstitucionalne odnose – odnosi z evropskim varuhom človekovih pravic

Predstavniki Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve iz enote za usklajevanje upravljanja migracij, grškega sektorja za podporo finančnemu upravljanju, enote za azil ter enote za izvrševanje, preglednost in spremljanje pravne države.

Predstavniki evropskega varuha človekovih pravic:

Marta Hirsch-Ziembińska – glavna svetovalka za skladnost z Listino

Louisa Jakobsson – pripravnica za poizvedbe

Namen sestanka

Namen sestanka je bil, da preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pridobi odgovore na vprašanja o tem, kako Komisija spremlja in zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic v večnamenskih centrih za registracijo in identifikacijo (MRPIC) na grških otokih (kot je navedeno v dopisu varuhinje človekovih pravic Komisiji z dne 11. julija 2022).

Uvod in postopkovne informacije

Predstavila se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, se zahvalila predstavnikom Evropske komisije za srečanje z njimi in navedla namen srečanja. Opisali so pravni okvir, ki se uporablja za sestanke varuha človekovih pravic, zlasti da varuh človekovih pravic brez predhodnega soglasja Komisije ne bi razkril nobenih informacij, ki jih je Evropska komisija opredelila kot zaupne, nobeni osebi zunaj urada varuha človekovih pravic ^[1].

Preiskovalna skupina je pojasnila, da bo pripravila osnutek poročila o sestanku. Poročilo bo objavljeno na spletišču evropskega varuha človekovih pravic.

Izmenjane informacije

Predstavniki Komisije so v odgovor na vprašanja, ki jih je varuhinja človekovih pravic postavila v dopisu o začetku preiskave, pojasnili naslednje:

Projektna skupina za upravljanje migracij v Grčiji

Kakšne so natančne naloge osebja projektne skupine za upravljanje migracij v Grčiji v zvezi z MPRIC?

1. Komisija je pojasnila, da je za razumevanje vloge projektne skupine pomembno razumeti okvir, v katerem sta se razvila sodelovanje med Komisijo in grškimi organi. Komisija je leta 2015 sprejela agendo EU o migracijah, s katero je bil uveden pristop žariščnih točk. V pristopu je bilo predvideno, da bodo Komisija ^[2], Agencija Evropske unije za azil (EUAA)^[3], Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) ter Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) tesno sodelovale z grškimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. V Grčiji je bilo vzpostavljenih pet žariščnih točk na Lezbosu, Hiosu, Samosu, Lerosu in Kosu. To sodelovanje je bilo dodatno okrepljeno na podlagi izjave EU in Turčije iz leta 2016.

2. Med tem sodelovanjem je bilo jasno, da obstajajo znatne vrzeli v načinu izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) v Grčiji. To je bilo zlasti očitno v begunskih taboriščih na grških otokih Samos (žariščna točka Vathy) in Lezbos (žariščna točka Moria), kjer so bile humanitarne razmere precej pod standardi EU.

3. Grški organi so v začetku leta 2020 zaradi velikih izzivov na otokih, ki so posledica hudih političnih napetosti in stopnjevanja nasilja, začeli razprave s Komisijo o tem, kako izboljšati pogoje za sprejem s financiranjem vzpostavitve tako imenovanih večnamenskih centrov za sprejem in identifikacijo (MPRIC). MPRIC bi vključevali identifikacijo, prvi sprejem in centre za pridržanje pred odstranitvijo.

4. Zaradi uničujočega požara v taborišču Moria septembra 2020 se je znatno povečala potreba po izvajanju tega načrta, saj je zaradi popolnega uničenja taborišča na ulicah živelo na stotine ljudi. Pomembno je bilo zagotoviti hiter napredek in hkrati spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja. Da bi dosegli hiter napredek, je Komisija ustanovila projektno skupino za upravljanje migracij, da bi olajšala usklajevanje z grškimi organi in med različnimi enotami Komisije v zvezi z vprašanji, povezanimi z upravljanjem migracij v Grčiji. Projektno skupino vodi namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata Komisije za migracije in notranje zadeve (HOME). Projektna skupina ni ločena skupina, namenjena posebnim nalogam. Namesto tega gre za okvir sodelovanja med številnimi različnimi ljudmi v različnih enotah, ki se prek projektne skupine združijo za doseganje določenih ciljev.

5. Med grškimi organi in Evropsko komisijo, agencijo EUAA (takratni urad EASO), agencijo Frontex in Agencijo EU za temeljne pravice (FRA) je bil vzpostavljen memorandum o soglasju za izboljšanje pogojev za sprejem na Lezbosu.

6. Projektni skupini pomaga 10–12 članov osebja s sedežem v Grčiji; nekatere v Atenah in nekatere na otokih, od katerih jih je približno polovica napotenih nacionalnih strokovnjakov. Delo projektne skupine v Grčiji je mogoče zaradi tesnega sodelovanja grških organov. Projektna skupina si prizadeva olajšati sodelovanje z različnimi vključenimi grškimi organi. Njegov cilj je tudi zagotoviti, da taborišča na otokih Lezbos, Hios, Samos, Leros in Kos izpolnjujejo standarde EU.

7. V Grčiji se je projektna skupina (ki je tudi del GD HOME) večkrat sestala z grškimi vladnimi uradniki in drugimi deležniki. Te seje vključujejo na primer sestanke usmerjevalnega odbora v skladu z memorandumom o soglasju in ad hoc sestanke, kadar koli se pojavijo potrebe. Projektna skupina zagotavlja, da se delo različnih deležnikov na terenu, vključno z grškimi organi, agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, ne prekriva ter da je sodelovanje učinkovito in hitro, tudi pri financiranju projektov.

8.Projektna skupina trenutno spremlja tudi operacije v drugih državah, kot so Španija, Malta, Italija, Ciper, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija.^[4] Ker ni posebna enota Komisije ali ločena skupina, oblika projektne skupine omogoča bolj strukturiran način dela pri izvajanju standardov EU za upravljanje migracij.

9. V primeru pritožb v zvezi z grškim upravljanjem migracij lahko projektna skupina zagotovi dragocen prispevek in informacije o spremembah in trendih politike oddelkom Komisije, ki obravnavajo te pritožbe. Projektna skupina v stikih z grškimi organi obravnava vse elemente.

V skladu s spletnim mestom Komisije 3naloge projektne skupine vključujejo nadzor nad

število „ukrepov“. Ali lahko Komisija pojasni, kako projektna skupina v praksi izvaja

njegove naloge, povezane z (a) izboljšanjem povezave med ključnimi postopki, vključno z azilom in vračanjem, ali

vključevanje ob podpori Agencije EU za azil in Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter (b) povečanje števila prostovoljnih vrnitev?

10. Agencije EU, kot sta Frontex ali EUAA, pri svojem delovanju v Grčiji delujejo neodvisno. Agencija EUAA ima na primer svoj operativni načrt z Grčijo. Agencija Frontex sodeluje v okviru skupne operacije Poseidon. Sodelovanje med temi agencijami in Komisijo v Grčiji med drugim poteka prek usmerjevalnega odbora, ki se sestaja dvakrat mesečno. Na teh srečanjih sodelujejo tudi grški organi ter Europol in Agencija Evropske unije za temeljne pravice. Namen sestankov je izmenjava informacij, preprečevanje prekrivanja, doseganje ciljev in spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja.

11.  Alternativa postopku vračanja je program pomoči pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji, ki ga vodi Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in podpira Komisija. Projektna skupina je ustanovila „delovno skupino za vračanje“ med različnimi grškimi deležniki, da bi okrepila sodelovanje.

V memorandumu o soglasju je navedeno, da usmerjevalni odbor „ocenjuje potrebo po korektivnih ukrepih na podlagi skupno dogovorjenega sklopa kazalnikov, katerih cilj je med drugim zagotoviti, da zmogljivost lokacije ni presežena, da so pogoji za sprejem še naprej v celoti zadovoljivi za različne kategorije oseb ter da se postopki pravilno in učinkovito izvajajo“. Ali lahko Komisija varuhu človekovih pravic posreduje rezultate teh ocen in kazalnike, uporabljene za oceno? Ali lahko Komisija varuhu človekovih pravic posreduje zapisnike dosedanjih sej usmerjevalnega odbora?

12. Osebje Komisije, napoteno na otoke, je odgovorno za zagotavljanje slike o tem, kaj se dogaja na terenu, da lahko usmerjevalni odbor sprejema informirane odločitve. Spremljajo jih tako, da so v tesnem stiku z organizacijami civilne družbe, mednarodnimi organizacijami in rezidenčnimi skupnostmi v centrih. Poročanje zagotavlja ustrezno spremljanje izvajanja sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in standardov EU za upravljanje migracij. To spremljanje se upošteva pri vseh opravljenih ocenah. Rezultati teh ocen so predstavljeni v operativnih sklepih/zapisnikih sestankov usmerjevalnega odbora, ki so bili razkriti evropskemu varuhu človekovih pravic in dani na voljo na podlagi zahtev za dostop javnosti do dokumentov.

Izvajanje tehnologij za nadzor v MPRIC

Ali lahko Komisija navede, kateri programi financiranja EU so bili uporabljeni za financiranje nadzornih sistemov v MPRIC? Ali je Komisija seznanjena s preiskavo grškega organa za varstvo podatkov v zvezi z uporabo nadzornih sistemov v taboriščih?

13. Tehnologije za nadzor, ki se izvajajo v Grčiji, se financirajo iz različnih finančnih struktur. Sistem za prestrezanje in identifikacijo (imenovan HYPERION) je bil na primer sofinanciran iz Sklada za notranjo varnost v okviru prejšnjega večletnega finančnega okvira. V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se financirajo tudi drugi sistemi. Komisija priznava preiskavo, ki jo izvaja grški organ za varstvo podatkov.

O tem, ali je Komisija izvedla ocene učinka na temeljne pravice v okviru MPRIC v Grčiji

Ali je Komisija izvedla oceno učinka na temeljne pravice ali pregledala

oceno učinka na temeljne pravice, ki so jo grški organi izvedli pred objavo javnega razpisa za izgradnjo MPRIC? Ali je bila od ustanovitve MPRIC opravljena ocena učinka na temeljne pravice? Če je odgovor pritrdilen, ali lahko Komisija te dokumente posreduje varuhu človekovih pravic?

14. Komisija izvaja vsa preverjanja in kontrole, ki jih zahtevajo ustrezni finančni instrumenti, ki se uporabljajo za tehnologije za nadzor, ki jih financira EU in se izvajajo pri upravljanju migracij v Grčiji. Grški organi so pred popolno uvedbo sistemov nadzora zaključili oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov in oceno učinka na temeljne pravice.

15. MPRIC se financirajo v okviru nujne pomoči, dodeljene grški vladi prek Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). Uporabo sredstev za nujno pomoč ureja ustrezni finančni okvir, Komisija pa je upoštevala vsa veljavna pravila. Čeprav finančna pravila ne omenjajo potrebe po ocenah učinka na temeljne pravice, daje sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev Komisiji pravico, da izterja ali ustavi plačila, če se zahteve sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ne spoštujejo.

V zvezi s pomisleki Agencije za temeljne pravice (FRA) glede možnosti kršitev temeljnih pravic v MPRIC

Ali je Komisija odgovorila na pomisleke Agencije Evropske unije za temeljne pravice glede možnosti za

kršitve temeljnih pravic v državah MPRIC? Če je tako, ali lahko Komisija

Varuh človekovih pravic s tem povezane dokumente, vključno z notranjimi izmenjavami med strankami

Memorandum o soglasju? Ali je Komisija preučila ukrepe za izboljšanje materialnih pogojev migrantov ob hkratnem zagotavljanju varstva njihovih temeljnih pravic?

16. Agencija FRA je imela kot sopodpisnica memoranduma o soglasju večjo vlogo pri načrtovanju in spremljanju MPRIC. Komisija ima skupne misije z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, da bi zagotovila izvajanje in spodbujanje politike EU. Memorandum o soglasju je ustvaril pozitivno okolje, v katerem lahko Agencija izrazi morebitne pomisleke. V zvezi z 12 točkami za smernice, ki jih je agencija FRA objavila leta 2021, je Komisija izpostavila naslednje primere, kako so bili pomisleki obravnavani:

(a) Kar zadeva standarde za sprejem v nacionalni zakonodaji, Komisija spremlja prenos prava EU v vseh državah članicah. V okviru MPRIC je Komisija zagotovila sprejetje ministrskega sklepa, ki ureja standardne operativne postopke za MPRIC, da se pojasni zakonodaja. Njegova objava v grškem uradnem listu je bila uvedena kot predpogoj za sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Komisija je zahtevala pisna zagotovila na najvišji ravni v zvezi z odprtostjo nastanitvenih območij MPRIC, preden je odobrila njihovo financiranje s sredstvi EU.

(b) Kar zadeva tveganja v zvezi z zaščito, je bila izbira lokacije s strani grških organov za MPRIC zelo zapleten postopek zaradi lokalnih geografskih, sodnih in političnih pomislekov. Komisija se je osredotočila na zagotavljanje razpoložljivosti javnega prevoza do mesta za osebe, ki prebivajo v novozgrajenem središču na Samosu. Avtobusna proga je bila na primer prilagojena tako, da ima center več dnevnih povezav. Komisija pričakuje, da bodo podobne ureditve uvedene za center na Lezbosu, ko bo začel delovati.

(c) V zvezi z objekti v taboriščih je Komisija navedla, da je pomembno upoštevati, da vrsta materiala, ki se uporablja za gradnjo sprejemnih centrov po vsej EU, ni predpisana v pravu EU in je navsezadnje izbira nacionalnih organov. Vendar si je Komisija intenzivno prizadevala, da bi na primer zagotovila določene razdalje med ograjami in bivalnimi prostori, ter pripravila predloge o tem, kako izboljšati sprejem in vključiti potencial prebivalcev, ki ustvarja občutek lastništva in pripadnosti, kar po mnenju Komisije prispeva k okolju brez napetosti. Nacionalni organi trdijo, da so potrebne nekatere notranje ograje, da se čim bolj zmanjšajo tveganja za zaščito ranljivih migrantov, kot so mladoletniki ali osebe, ki so ogrožene zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

(d) Kar zadeva olajševanje pravice do azila, pristop MPRIC spodbuja ljudi, da lahko zaprosijo za azil. Vse osebe, ki prispejo v MPRIC, imajo dostop do azilnega postopka in pravne pomoči v postopkih na drugi stopnji, kot je določeno v pravu EU.

(e) Kar zadeva vprašanja zaščite otrok, je projektna skupina tesno sodelovala z ministrstvom za migracije, da bi zagotovila odpravo varstva in vzgoje mladoletnikov v nacionalni zakonodaji. Avgusta 2022 je bil v nacionalni zakonodaji sprejet zakon o skrbništvu, o katerem Komisija in grški organi razpravljajo od leta 2009. Drug primer je mehanizem za napotitev v izrednih razmerah, ki ga je razvil grški posebni sekretar za zaščito mladoletnikov brez spremstva, da bi izsledil in izsledil mladoletnike brez spremstva, ki niso evidentirani, ter splošno povečanje namenskih zatočišč za mladoletnike brez spremstva, ki jih financira EU.

V zvezi s preglednostjo

Zakaj je na spletni strani Komisije navedeno, da so vsi MPRIC odprti, medtem ko poročila

neodvisne organizacije in ustrezna grška zakonodaja navajajo, da niso ^[5]?

17. Na spletišču Komisije je navedeno, da so vsi centri MPRIC odprte strukture, saj vsak center vsebuje identifikacijske centre (odprte), centre za prvi sprejem (odprte) in centre za pridržanje pred odstranitvijo (zaprte). Vzpostavljeni so bili sistemi vstopa/izstopa, kar je potreba, opredeljena tudi v smernicah agencije FRA.

 Komisija je na svoji spletni strani objavila memorandum o soglasju v zvezi z MPRIC na Lezbosu, ni pa objavila nobenih dokumentov v zvezi z njegovo udeležbo v preostalih štirih MPRIC ali financiranjem zanje. Ali lahko Komisija varuhinji človekovih pravic posreduje sporazume, na katerih temelji sodelovanje EU z drugimi državami članicami MPRIC?

18. Komisija je v celoti seznanjena s potrebo po posodobitvi spletišča in zagotovitvi, da je javnosti na voljo več informacij. To je delo, ki je v teku in o katerem se razpravlja.

Ali je glede na možnost ustanovitve MPRIC v drugih državah članicah

Ali je Komisija razmislila o bolj dostojnih alternativah strukturam, podobnim taboriščem, za registracijo in sprejem beguncev?

19. Memorandum o soglasju o pogojih za sprejem na Lezbosu je bil pripravljen v posebnih okoliščinah in ni predpogoj, da bi Komisija podpirala sprejemne zmogljivosti v različnih državah članicah. MPRIC so specifični za Grčijo ter so rezultat pristopa žariščnih točk in izjave EU in Turčije. Komisija sodeluje pri upravljanju migracij v številnih različnih državah članicah, vendar to ne pomeni, da bodo centri MPRIC ponovno vzpostavljeni na drugih mejnih vstopnih točkah. Komisija se je seznanila s sedanjim splošnim izzivom v EU v zvezi s sprejemom, pri čemer se je sklicevala na razmere v Belgiji, na Nizozemskem in Irskem, ter podpira države članice pri ohranjanju ustreznih pogojev in zmogljivosti za sprejem.

Zaključek sestanka

Preiskovalna skupina se je predstavnikom Komisije zahvalila za njihov čas in dana pojasnila. Komisija se je strinjala, da bo na vsa nadaljnja vprašanja odgovorila pisno. Sestanek se je končal.

Bruselj/Strasbourg, 15. 2022

 

Marta Hirsch-Ziembinska

Glavni svetovalec za skladnost z Listino

 

[1] Člen 4.8 izvedbenih določb Evropskega varuha človekovih pravic.

[2] GD ECHO, GD HOME, podporna služba za strukturne reforme (zdaj GD REFORM)

[3] Predhodnica agencije EUAA je bil takrat Evropski azilni podporni urad (EASO).

[4] GD HOME zagotavlja operativno podporo z napotitvami v Italijo od leta 2016, Španijo in na Ciper od leta 2017 ter na Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo od začetka ruske agresije v Ukrajini.

[5] Grški zakon opisuje objekte kot „zaprte nadzorovane centre“ (Κλειστές Ελεγχόμενες Δομές). Glej člen 8(4) grškega zakona št. 4375/2016, kakor je bil nazadnje spremenjen z zakonom št. 4825/2021.