Strasbourg, 19. maj 2014

Preiskava na lastno pobudo OI/8/2014/AN o spoštovanju temeljnih pravic pri izvajanju kohezijske politike EU

Spoštovani gospod predsednik,

V skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije je evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za izvajanje preiskav na lastno pobudo v zvezi z morebitnimi primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije.  

1. januarja 2014 je začel veljati nov zakonodajni sveženj, ki bo določal okvir kohezijske politike EU za obdobje 2014–2020. Komisija je 7. januarja sprejela Delegirano uredbo (EU) št. 240/2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, katere cilj je državam članicam olajšati izvajanje načela partnerstva.

 Popolnoma se strinjam s stališčem Komisije, da na novo sprejeta besedila bistveno posodabljajo obstoječi zakonodajni okvir kohezijske politike EU, zaradi česar je ta jasnejši in učinkovitejši.

Vendar me je presenetilo, da se novi zakonodajni sveženj, vključno z delegirano uredbo, ne sklicuje na splošno veljavnost Listine o temeljnih pravicah za izvajanje kohezijske politike na nacionalni ravni in ravni EU ^[1]. Poleg tega se zdi, da nič v novih uredbah Komisiji ne omogoča, da bi državam članicam, ki pri izvajanju kohezijske politike EU ne spoštujejo temeljnih pravic, naložila kakršno koli sankcijo. Zlasti se na podlagi zadevne zakonodaje zdi, da Komisija ne more začasno ustaviti financiranja ali zahtevati izterjave zneskov, porabljenih v nasprotju s takimi pravicami. To lahko pomeni, da bi Komisija lahko financirala nacionalne projekte, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot EU, kot so izražene v Listini.

Pritožbe, naslovljene na moj urad, v zadnjih letih kažejo veliko nezadovoljstvo državljanov z nacionalnim izvajanjem kohezijske politike EU, tudi v zvezi z vprašanjem spoštovanja temeljnih pravic. Ob upoštevanju tega se mi zdi primerno, da poskušam s preiskavo na lastno pobudo razjasniti številna vprašanja. Ti se nanašajo na sredstva, ki jih ima Komisija na voljo za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic, zapisanih v Listini, v vseh fazah izvajanja kohezijske politike v državah članicah. Verjamem, da bo ta preiskava na lastno pobudo Komisiji pomagala tudi pri razmisleku o teh vprašanjih od samega začetka uporabe novega zakonodajnega okvira kohezijske politike.

Zato bi bil hvaležen, če bi mi Komisija lahko predložila svoja stališča o naslednjem: "Kakšna sredstva ima Komisija na voljo, da zagotovi spoštovanje temeljnih pravic, zapisanih v Listini, na vseh stopnjah izvajanja kohezijske politike v državah članicah?"

Komisija bi lahko zlasti komentirala naslednja vprašanja:

1. Ali je Komisija razmišljala o tem, da bi v partnerske sporazume, ki jih trenutno ocenjuje, uvedla posebne določbe v zvezi s skladnostjo z Listino ali od držav članic zahtevala, naj jih uvedejo? Ali Komisija meni, da bi obstoj takšnih določb lahko bil predpogoj za njeno odobritev partnerskega sporazuma države članice?

2. Zakaj Komisija v delegirano uredbo o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo ni vključila posebnih določb o skladnosti z Listino, da bi državam članicam pomagala pri organizaciji partnerstev z regionalnimi in lokalnimi organi ter civilno družbo?

3. Ali je Komisija razmišljala o tem, da bi države članice pozvala, naj v svoje programe vključijo posebno zavezo za ukrepanje in zagotovijo, da bodo njihovi partnerji in upravičenci delovali v skladu z Listino? Ali Komisija meni, da bi morala imeti takšna zaveza vlogo pri njeni oceni programov?

4. Ali ima Komisija kakršna koli sredstva za preverjanje, ali so „učinkovite ureditve za obravnavo pritožb v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi“ dejansko učinkovite ter omogočajo odkrivanje in po potrebi odpravo morebitnih kršitev temeljnih pravic, zapisanih v Listini?

5. Ali namerava Komisija pomagati državam članicam pri vzpostavljanju takšne ureditve?

6. Ali namerava Komisija sistematično zahtevati od držav članic, da preučijo pritožbe, predložene Komisiji, ki spadajo na področje uporabe njihove ureditve, in Komisijo obvestijo o njihovem izidu, zlasti kadar se take pritožbe nanašajo na spoštovanje temeljnih pravic, določenih v Listini?

7. Katera sredstva ima Komisija na voljo za reševanje primerov, ko države članice ne zagotovijo zgoraj navedenih informacij ali ko predložene informacije kažejo, da je bila preučitev države članice pomanjkljiva?

8. Ali ima Komisija trenutno enoten pristop k pritožbam v zvezi z nacionalnim izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov, na primer tako, da jih obravnava kot pritožbe zaradi kršitev ali da pritožnike napoti na nacionalna pravna sredstva? Ali je pristop enak v zadevah v zvezi z morebitnimi kršitvami temeljnih pravic iz Listine?

9. Ali namerava Komisija po začetku veljavnosti novega pravnega okvira za kohezijsko politiko spremeniti zgoraj navedeni pristop?

Vljudno Vas prosim, da do 30. septembra 2014 predložite mnenje o navedenih vprašanjih.

Obveščam vas tudi, da bom med preiskavo morda razmislil o objavi mnenja Komisije in o tem, da bi zainteresiranim tretjim stranem dal možnost, da podajo pripombe. Kolikor je to ustrezno, bom razmislil tudi o povratnih informacijah, ki jih bom prejel v zvezi s to preiskavo na lastno pobudo, da bi se seznanil s svojim delom v okviru člena 33(2) Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Nazadnje, ker kohezijska politika temelji na deljenem upravljanju in zanašanju na države članice, obveščam evropsko mrežo varuhov človekovih pravic o sedanji preiskavi na lastno pobudo in pozivam njihove pripombe na podlagi dosedanjih izkušenj pri obravnavi pritožb na to temo.

Če vaše službe potrebujejo dodatne informacije v zvezi s to preiskavo na lastno pobudo, se lahko brez oklevanja obrnete na pravno osebo, pristojno za ta primer, go. Alino Nedea (tel. +33 3 88 17 67 84).

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly

cc: Evropska mreža varuhov človekovih pravic