Strasbourg, 18. 7. 2019

Spoštovani gospod predsednik,

sklicujem se na svoj dopis z dne 25. septembra 2018 o učinkovitih pritožbenih mehanizmih za zadeve v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) ter o izvajanju člena 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ^[1].

Preučil sem odgovor Komisije in informacije, ki jih je predložilo sedem nacionalnih varuhov človekovih pravic ^[2], ki so izrazili svoja stališča o razmerah v svojih državah.

Ob tej priložnosti bi rad pohvalil Komisijo za dobro delo, ki ga je že opravila na tem področju, in zlasti za izvedbo študije o ureditvah za obravnavo pritožb. Pozdravljam tudi odločitev Komisije, da bo študijo dala na voljo javnosti. Prepričan sem, da bo to pripomoglo k širjenju dobrih praks in povečanju učinkovitosti različnih pritožbenih mehanizmov.

Hkrati bi rad spodbudil Komisijo, da okrepi spremljanje razmer, kjer je to mogoče.

Komisija bi morala biti zlasti pozorna na to, kako obravnava pritožbe, ki jih prejme neposredno. Poleg tega bi morala Komisija, če bi ugotovila, da obstajajo težave z obstoječimi mehanizmi za obravnavo pritožb v posameznih državah članicah, v celoti izkoristiti svoja pooblastila za obravnavo razmer.

Pomembno je, da imajo vsi, ki imajo koristi od evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali jih ti zadevajo, na voljo popravne ukrepe, ki so v celoti učinkoviti. Mehanizmi za obravnavo pritožb, ki so na voljo na ravni držav članic, imajo prav tako ključno vlogo pri zagotavljanju pravilne porabe sredstev EU. To bo verjetno postalo vse pomembnejše glede na predlog Komisije „Uredba o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah“^[3].

Komisija bi morala v prihodnje upoštevati poročila in odgovore, ki jih je prejela od držav članic, ter odgovore, ki jih je moj urad prejel od nacionalnih varuhov človekovih pravic ^[4]. Dodatni elementi, ki bi jih Komisija lahko upoštevala na tem pomembnem področju, so navedeni v prilogi k temu dopisu.

Zahvaljujem se vam za odgovor in sodelovanje pri tej pobudi. Strateška pobuda se zaključi.

S spoštovanjem,

Emily O▪Reilly
Evropski varuh človekovih pravic

Priloga: Učinkovitost ureditve za obravnavo pritožb

Priloga

Učinkovitost ureditve za obravnavo pritožb

V skladu s členom 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 morajo imeti države članice vzpostavljeno „učinkovito ureditev za obravnavo pritožb v zvezi s skladi ESI“. Uredba ne določa, kaj to pomeni, in zdi se, da državam članicam prepušča veliko diskrecije.

Da bi Komisija ocenila ureditve v državah članicah, bi lahko poskusila opredeliti bistvene značilnosti ustreznega pritožbenega mehanizma za skladnost s členom 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Poleg tega bi morala Komisija za oceno učinkovitosti veljavnih ureditev posebej upoštevati tudi naslednje dejavnike ^[5]:

a) Kateri organ obravnava pritožbe?

Da bi bil organ, ki obravnava pritožbe, učinkovito pravno sredstvo, bi moral biti čim bolj neodvisen. V praksi je morda težko oblikovati upravna pravna sredstva, ki so popolnoma neodvisna, kot so sodišča. Da pa bi bili pritožbeni mehanizmi učinkoviti, bi moralo nacionalno pravo zagotavljati ustrezna jamstva neodvisnosti in nepristranskosti. Ta jamstva bi morala zlasti preprečevati vsa navzkrižja interesov ali vmešavanje tretjih oseb (vključno s političnim vmešavanjem).

Študija Komisije kaže, da v nekaterih državah članicah pritožbe obravnava isti organ, zoper katerega je vložena pritožba, čeprav druga oseba. Komisija bi morala preučiti, ali v takih primerih obstajajo zadostna jamstva, da se pritožbe obravnavajo resnično učinkovito in neodvisno.

b) Kdo ima pravico vložiti pritožbo?

V idealnem primeru bi morali biti pritožbeni mehanizmi čim bolj odprti za skupino tistih, ki imajo koristi od evropskih strukturnih in investicijskih skladov in projektov, ki jih podpirajo, ali na katere bi ti skladi in projekti lahko vplivali. Vendar v skladu s študijo Komisije nekatere države članice za pritožbo pooblastijo le subjekte/osebe, ki so zaprosili za sredstva EU. To izključuje vse druge, vključno s tistimi, na katere lahko vpliva način upravljanja in porabe sredstev, ter tistimi, ki želijo izpostaviti zadeve v javnem interesu. Zato se ljudje, ki imajo morda upravičene pomisleke glede pobud, financiranih iz skladov ESI, ne morejo pritožiti.

Zdi se, da člen 74(3) jasno navaja potrebo po širših mehanizmih za preučitev „pritožb“ in ne le upravnih pritožbenih postopkih za prosilce za sredstva.

Zato bi morala Komisija skrbno preučiti, ali so odločitve nekaterih držav članic, da omejijo pritožbene mehanizme samo na prosilce za financiranje, združljive s členom 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

c) Katera vprašanja so lahko predmet pritožb?

Komisija bi morala preučiti, katera vprašanja so lahko predmet pritožb in ali je področje uporabe v nekaterih državah članicah preveč omejeno. Komisija bi morala preučiti, ali lahko pritožniki izpodbijajo ukrep/neukrepanje javnega organa ter ustrezna pravila in postopke. Oceniti bi morala tudi, katere vrste vprašanj lahko obravnava organ za obravnavo pritožb (na primer vsebinska/postopkovna vprašanja). Zdi se, da študija Komisije tega ni jasno obravnavala.

d) Dostopnost pritožbenih mehanizmov

Da bi bilo pravno sredstvo učinkovito, bi moralo biti dovolj na voljo in dostopno. Kot je razvidno iz študije Komisije, obstajajo težave s spletno dostopnostjo pritožbenih mehanizmov v nekaterih državah članicah ^[6]. Komisija bi morala preučiti, katere ukrepe bi bilo mogoče sprejeti za obravnavo tega vprašanja, ter javnosti omogočiti enostaven dostop do informacij o razpoložljivih pritožbenih mehanizmih in pravnih sredstvih.

e) Pooblastila organa za obravnavo pritožb

Komisija bi morala preučiti tudi pristojnosti različnih nacionalnih pritožbenih organov, kar seveda vpliva na to, kako učinkoviti so lahko pri zagotavljanju pravnih sredstev pritožnikom. Preučiti bi morala, ali bi morali biti organi pooblaščeni, da v celoti preučijo pritožbo (postopkovna in vsebinska vprašanja), ali so pooblaščeni za izdajo popravnih ukrepov in ali bi morale biti njihove odločitve zavezujoče.

f) Ali bi bilo treba odločitve o financiranju začasno odložiti, če pritožbe še potekajo?

Komisija bi morala preučiti, ali se lahko mehanizem za obravnavo pritožb na tem področju šteje za „učinkovitega“, če vložitev pritožbe ne povzroči zadržanja odločitev, ki so predmet pritožbe (odložilni učinek). To velja zlasti za odločitve o financiranju, pri katerih bi lahko pritožba v bistvu postala brezpredmetna, če se sredstva porabijo, preden organ, ki obravnava pritožbo, sprejme odločitev ^[7].

[1] Uredba (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32013R1303.

[2] Varuhi človekovih pravic Estonije, Islandije, Malte, Poljske, Srbije, Slovaške in Španije.

[3] COM(2018) 324 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018PC0324&qid=1562688983875&from=EN.  

[4] Celotno poročilo o odgovorih, ki sem jih prejel od nacionalnih varuhov človekovih pravic, bo kmalu na voljo v razdelku „Evropska mreža varuhov človekovih pravic“ na moji spletni strani (https://www.ombudsman.europa.eu/en/european-network-of-ombudsmen/parallel-inquiries).

[5] Čeprav so bila v študiji Komisije uporabljena različna merila za oceno, ali so ureditve za obravnavo pritožnikov učinkovite, varuhinja človekovih pravic meni, da so ti posebni dejavniki najpomembnejši.

[6] V študiji je zlasti za različna vprašanja navedeno, da „informacije niso na voljo“. To se nanaša predvsem na jezike, možnosti za predstavitev stališča pritožnika, pritožbe v pritožbenem sistemu, neodvisnost pregleda pritožb. Za nekatere informacije študija ne daje jasnih odgovorov, temveč se sklicuje na različna pravila za različna pravna sredstva, ne da bi jih opredelila (roki).

[7] To vprašanje je izpostavil zlasti poljski varuh človekovih pravic.