Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija (delegacija EU pri Afriški uniji) obravnavala vlogo za nepovratna sredstva, in pomisleke glede morebitnega navzkrižja interesov.

Pritožnik je sodeloval na razpisu za zbiranje predlogov za projekt v podporo vseafriškim volilnim zmogljivostim. Delegacija je zavrnila pritožnikovo vlogo, ker je zaprosila za sredstva EU, ki presegajo najvišji odstotek, dovoljen v okviru razpisa. Pritožnik je trdil, da je šlo za tipkarsko napako in da bi morala delegacija zahtevati pojasnila, namesto da je zavrnila njegovo vlogo. Pritožnik je tudi trdil, da je strokovnjak, ki je sodeloval pri razvoju projekta, financiranega v okviru tega razpisa, delal za subjekt, ki je predložil vlogo v okviru razpisa.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi morala Komisija na podlagi lastnih notranjih smernic pritožnikovo napako šteti za „očitno administrativno napako“, in pritožnika prosila za pojasnilo in/ali popravek pritožnikove napake. Ugotovila je tudi, da Komisija ni ustrezno ocenila pritožnikovih trditev o morebitnem navzkrižju interesov. Ti dve pomanjkljivosti sta pomenili nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je menila, da za obe ugotovitvi ne bi bilo primerno podati ustreznih priporočil, saj so bila medtem nepovratna sredstva že dodeljena. Kljub temu je podala tri predloge za preprečevanje takih težav v prihodnjih podobnih primerih.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija preiskala pomisleke pritožnika glede domnevnega navzkrižja interesov. Delegacija EU v Ukrajini je organizirala javni razpis v podporo političnim in institucionalnim reformam v kmetijstvu v Ukrajini. Pritožnik, vodja konzorcija, ki je predložil ponudbo, je trdil, da je imel izbrani ponudnik konkurenčno prednost, saj se je njegov vodilni strokovnjak udeležil sestankov, na katerih bi lahko pridobil informacije o projektu, ki drugim ponudnikom niso bile na voljo. Pritožnik je trdil, da je bilo s tem kršeno načelo enakega obravnavanja.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija trditve resno in temeljito preiskala v skladu z veljavnimi pravili in sodno prakso EU. Varuhinja človekovih pravic je zato preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Preiskava se je nanašala na to, kako Evropska komisija spremlja, da države članice uporabljajo strukturne in investicijske sklade EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do samostojnega življenja in vključevanja v skupnost (deinstitucionalizacija), in ali Komisija v nasprotnem primeru uporablja sankcije.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela prispevke nacionalnih varuhov človekovih pravic in organizacij civilne družbe.  

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi Komisija lahko zagotovila jasnejše smernice o potrebi po spodbujanju deinstitucionalizacije v okviru uporabe skladov ESI. Menila je tudi, da bi Komisija lahko sprejela ukrepe za izboljšanje spremljanja dejavnosti, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in da bi morala sprejeti bolj proaktiven pristop k izvrševanju, zlasti kadar se pojavijo pomisleki, da so dejavnosti, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v nasprotju z obveznostjo spodbujanja deinstitucionalizacije. Poudarila je tudi, da je treba biti še posebej pozoren na sredstva, uporabljena v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z desetimi predlogi za izboljšanje smernic, ki jih je izdala Komisija, in postopka spremljanja. Poudarila je, da mora Komisija hitro ukrepati glede na dodatne programe financiranja, vzpostavljene v odziv na pandemijo COVID-19, in nedavne spremembe veljavnih pravil.

Varuhinja človekovih pravic bo razmislila o ponovni obravnavi tega vprašanja v prihodnosti, da bi ocenila napredek.

Pritožnik je pisal Evropski komisiji in jo pozval, naj zavzame stališče o tem, ali obstaja pravna podlaga za začasno ustavitev financiranja EU Madžarski. Pritožil se je pri evropskem varuhu človekovih pravic, ker Komisija v svojih odgovorih nanj ni obravnavala tega posebnega vprašanja.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj odgovori na pritožnikovo vprašanje. Komisija je v svojem odgovoru podrobno opisala pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko začasno ustavi financiranje držav članic v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Predložila je tudi podrobnosti o predlaganih spremembah pravil. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bil odgovor Komisije dovolj jasen in celovit.

Ker je Komisija pritožbo rešila, varuh človekovih pravic primer zaključi.