Spoštovani gospod S.,
26. novembra 1997 ste se pritožili Evropskemu varuhu človekovih pravic glede starostnih omejitev, ki jih uporabljajo institucije Skupnosti, in zamude Evropske komisije, da vas obvesti, da je bila vaša prijava na javni natečaj EUR/LA/116 izključena zaradi starosti.
marca 1998 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 30. julija 1998, jaz pa sem vam ga posredoval s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. avgusta 1998 sem prejel vaše pripombe na mnenje Komisije.
Evropski varuh človekovih pravic je prejel številne pritožbe nezadovoljnih državljanov Unije, ki so se pritožili zaradi starostnih omejitev. Zato sem se 14. julija 1997 odločil, da na lastno pobudo začnem preiskavo 626/97/BB o uporabi starostnih omejitev za zaposlitev v evropskih institucijah. 4. novembra 1998 sem zaključil preiskavo na lastno pobudo.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe zaradi potrebe po sprožitvi preiskave na lastno pobudo o uporabi starostnih omejitev za zaposlovanje v institucijah Skupnosti.

PRITOŽBA

Pritožnik je v
pritožbi pojasnil, da je bilo obvestilo o natečaju EUR/LA/116 objavljeno 18. novembra 1996. Natečajna komisija ga je z dopisom z dne 6. novembra 1997 obvestila o svoji odločitvi, da ga izključi iz natečaja EUR/LA/116, saj je ugotovila, da pritožnik ne izpolnjuje pogoja glede starostne meje, določenega v obvestilu.
Po navedbah pritožnika je odbor po tem, ko mu je bilo dovoljeno sodelovati na natečaju EUR/LA/116, potreboval skoraj eno leto, preden je sporočil svojo odločitev, da ga izključi iz zgoraj navedenega natečaja. Pritožnik je trdil, da se je odbor odločil odložiti svojo odločitev o izključitvi na podlagi točke D.IV.6 obvestila o natečaju.
Pritožnik je trdil, da odbor ni upošteval dokumentov, ki jih je predložil o svojem datumu rojstva. Dne 17. marca 1997 je bil sprejet na javni natečaj EUR/LA/116. 14. aprila 1997 je bil povabljen na pisne preizkuse. Na pisnih preizkusih je 16. maja 1997 prejel potrdilo, v katerem je bil jasno naveden njegov datum rojstva. Pritožnik je 29. avgusta 1997 prejel dopis natečajne komisije, v katerem je bilo navedeno, da je uspešno opravil pisni preizkusa a) in b) ter da bosta njegova preizkusa c) in d) zato pregledana in da bo o rezultatih čim prej obveščen. Natečajna komisija je 6. novembra 1997 pritožnika obvestila, da je bil izključen iz natečaja, ker ni izpolnjeval pogoja iz razpisa natečaja v zvezi s starostjo.
Pritožnik je menil, da so starostne meje v osnovi neupravičene in da jih institucije Skupnosti uporabljajo samovoljno. V Italiji so bile starostne meje v javnem sektorju odpravljene z zakonodajo, sprejeto 15. marca 1997. Člen 118 Maastrichtske pogodbe Komisiji nalaga obveznost, da spodbuja sodelovanje z državami članicami na področjih socialne politike, zlasti na področjih, kot je izboljšanje pravice do dela in delovnih pogojev. Amsterdamska pogodba določa splošno določbo o nediskriminaciji, ki kot sredstvo diskriminacije navaja tudi starost.
Pritožnik je pojasnil, da je namen njegove pritožbe doseči odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi starosti v institucijah Skupnosti. Poleg tega je pritožnik izrazil potrebo, da Komisija prevzame pobudo in predlaga direktivo, ki na evropski ravni prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi starosti. Nazadnje je pritožnik trdil, da bi morala izbirna komisija svojo odločitev o izključitvi iz natečaja EUR/LA/116 razveljaviti.

Poizvedba

Mnenje Komisije V
zvezi z javnim natečajem EUR/LA/116 je res, da je bilo pritožniku dovoljeno sodelovati na zgoraj navedenem natečaju. Šele po pridobitvi rezultatov pisnega preizkusa in dopolnilnega preverjanja je bila prijava pritožnika izključena iz natečaja, ker ni izpolnjeval pogoja starostne omejitve, določenega v razpisu natečaja EUR/LA/116.
Komisija je obžalovala, da je pritožnik tako pozno izvedel za nedopustnost njegove vloge. Vendar razpisi natečajev natečajnim komisijam vedno omogočajo, da kandidata izključijo, če ugotovijo, da ne izpolnjuje pogojev iz razpisa, brez poseganja v fazo natečaja.
Kar zadeva starostne omejitve na splošno, je Komisija poudarila, da je uporaba različnih starostnih omejitev dejansko element politike zaposlovanja vsake institucije, ki sledi potrebam različnih služb. Starostna meja, določena v zgoraj navedenem natečaju, je bila starostna meja, ki jo je Komisija običajno uporabljala za take natečaje.
Kljub odločbi z dne 21. januarja 1998 o dvigu starostne meje na 45 let za prihajajoče natečaje ta odločba še ni veljala pri pripravi obvestila o natečaju za zadevni natečaj.
Dejstvo, da je italijanski zakonodajalec opustil vse starostne omejitve na natečajih, nikakor ne vpliva na natečaje institucij Skupnosti.
Člen 118 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ne vpliva na to zadevo.
Kar zadeva Amsterdamsko pogodbo in njen novi člen 6 A, je države članice še niso ratificirale. Komisija ne more predlagati besedil, ki še ne veljajo. Poleg tega morajo za sprejetje potrebnih ukrepov za uporabo tega člena zadevne države članice soglasno podpreti Svet.
Pritožnikove pripombe
Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi.

ODLOČBA

1 Preiskava na lastno pobudo 626/97/BB o uporabi starostnih omejitev za zaposlovanje v institucijah Skupnosti
1.1 Odločitev varuha človekovih pravic z dne 14. julija 1997 o začetku preiskave na lastno pobudo 626/97/BB o uporabi starostnih omejitev za zaposlovanje v evropskih institucijah je bila utemeljena s številnimi pritožbami, vključno s pritožbo pritožnika. Na podlagi člena 138e Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je varuh človekovih pravic pooblaščen za izvedbo preiskave v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti.
1.2 Pred začetkom preiskave na lastno pobudo je varuh človekovih pravic opravil primerjalno raziskavo o uporabi starostnih omejitev v različnih državah članicah. Ta raziskava je pokazala, da trenutno ne obstaja skupno pravno ali ustavno načelo, ki bi dovoljevalo ali prepovedovalo diskriminacijo na podlagi starosti v javnem sektorju. Države članice uporabljajo starostno mejo, ki je na splošno višja od 35 let. Vendar je bila v nekaterih državah članicah očitna težnja k prepovedi starostnih omejitev kot diskriminatornih.
1.3 Preiskava na lastno pobudo varuha človekovih pravic in njegove preiskave posameznih pritožb so pokazale, da se starostne meje, ki jih uporabljajo institucije Skupnosti, gibljejo od 35, 40 in od 45 do 55 let. Razlogi za njihovo uporabo so bili na primer uravnoteženo upravljanje v karierni strukturi, geografska uravnoteženost, dobro razmerje med zaposlenimi moškimi in ženskami, težave, ki se s starostjo povečujejo pri prilagajanju na večkulturno in večjezično okolje, možnost zmanjšanja mobilnosti s starostjo, brezposelnost mladih in možnost omejitve števila kandidatov.
1.4 V zvezi z določbami o nediskriminaciji na področju človekovih pravic je preiskava na lastno pobudo pokazala, da ni mogoče izključiti, da bi področje uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah lahko zajemalo tudi diskriminacijo na podlagi starosti v primerih, ko ni objektivne in razumne utemeljitve za takšno diskriminacijo.
1.5 Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je starost možen vzrok diskriminacije. Kar zadeva Evropsko unijo, je bilo to posebej pojasnjeno z Amsterdamsko pogodbo, zato bo potreba po boju proti diskriminaciji na podlagi starosti dosegla vrhunec šele z začetkom njene veljavnosti.
1.6 Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave na lastno pobudo meni, da bi moral imeti vsak državljan Unije možnost iskanja zaposlitve v upravi Evropske unije. Če se zdi primerno omejiti to možnost, je treba to izvesti z zadostno utemeljitvijo, da se v postopkih zaposlovanja preprečijo elementi, ki bi se lahko šteli za diskriminatorne ali samovoljne.
2 Pravna podlaga za uporabo starostnih omejitev
2.1 Varuh človekovih pravic razume, da lahko Evropska komisija in druge institucije Skupnosti na podlagi člena 1(1)(g) Priloge III h Kadrovskim predpisom v obvestilih o natečajih določijo starostno mejo. Vendar varuh človekovih pravic meni, da sedanje prakse v institucijah Skupnosti, ki določa različne starostne meje z različnimi razlogi in brez zadostne utemeljitve, ni mogoče šteti za pravilno uporabo starostnih omejitev.
2.2 Zdi se, da preiskave varuha človekovih pravic kažejo, da bi institucije Skupnosti lahko predvidele določitev skupne starostne meje z ustrezno utemeljitvijo in zadostno utemeljitvijo. Če institucije Skupnosti ne morejo opustiti uporabe starostnih omejitev, bi bilo bolje pojasniti ustrezne določbe Kadrovskih predpisov, da se zagotovi, da se starostne omejitve ne uporabljajo diskriminatorno ali samovoljno.
3 Načelo politike o opustitvi uporabe starostnih omejitev
3.1 Evropski parlament je 20. oktobra 1997 sklenil zvišati starostno mejo na 45 let za prihajajoče natečaje za začetne razrede s pregledom po dveh letih na podlagi poročila, ki ga mora kadrovska služba predložiti generalnemu sekretarju Parlamenta.
3.2 Poleg tega je Evropska komisija 21. januarja 1998 sprejela politično načelo o opustitvi starostnih omejitev v svoji politiki zaposlovanja. Komisija je v svojih pripombah na preiskavo varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo menila, da je treba njeno odločitev prenesti v prakso v soglasju z drugimi institucijami in da bo Komisija medtem uporabila starostno mejo 45 let.
3.3 Glede na zgoraj navedeno varuhinja človekovih pravic priznava, da dejansko obstaja potreba po skupnem medinstitucionalnem sporazumu. Na podlagi preiskav Evropskega varuha človekovih pravic na lastno pobudo in ob upoštevanju napovedi Evropske komisije o načelu politike o opustitvi uporabe starostnih omejitev z morebitnim medinstitucionalnim sporazumom varuh človekovih pravic ni našel razlogov za nadaljevanje preiskave na lastno pobudo o uporabi starostnih omejitev.
4 Zamuda pri obveščanju pritožnika o njegovi izključitvi na podlagi starosti iz javnega natečaja EUR/LA/116
4.1 Komisija je v svojih pripombah potrdila, da je bil pritožnik sprejet k sodelovanju na zgoraj navedenem natečaju. Šele po pridobitvi rezultatov pisnega preizkusa in dopolnilnega preverjanja je bila prijava pritožnika izključena iz natečaja, ker ni izpolnjeval pogoja starostne omejitve, določenega v razpisu natečaja EUR/LA/116.
4.2 Evropski varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je bil v razpisu natečaja EUR/LA/116 določen jasen pogoj, ki bi ga tožeče stranke morale poznati. Drugič, razpis natečaja je natečajni komisiji omogočil izključitev kandidata, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz razpisa, brez poseganja v fazo natečaja. Nazadnje je Komisija v svojih pripombah obžalovala zamudo pri obveščanju pritožnika o njegovi izključitvi.
4.3 Evropski varuh človekovih pravic je ugotovil, da v zvezi s tem vidikom pritožbe ni bilo nepravilnosti.
Zaključek
Preiskava evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo ni razkrila nepravilnosti Evropske komisije, zato se je odločila, da zadevo zaključi.

NADALJNJE OPOZORILO

Varuh človekovih pravic je Evropsko komisijo pozval, naj ga obvešča o ukrepih, sprejetih za dosego takšnega skupnega medinstitucionalnega sporazuma o odpravi starostnih omejitev.
O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.
S spoštovanjem,
Jacob SÖDERMAN