- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 1011/2017/LM o tem, da Evropski parlament pritožnika ni zaposlil kot voznika
Odločba
Primer 1011/2017/LM - Preiskava uvedena dne Četrtek | 13 julij 2017 - Odločba z dne Petek | 15 junij 2018 - Zadevna institucija ali organ Evropski parlament ( Nepravilnosti niso bile odkrite , Rešila institucija ) - Država Italija
Pritožnik je sodeloval v izbirnem postopku za voznike, ki ga je organiziral Evropski parlament, vendar ni bil zaposlen. Obrnil se je na varuha človekovih pravic in se pritoževal, da je bilo njegovo znanje jezika napačno ocenjeno, ker je bil zaslišan samo v francoščini in ni bilo postavljeno nobeno vprašanje v italijanščini, ki je njegov prvi jezik. Prav tako se je pritožil, da mu niso bili predloženi vsi rezultati testov. Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal in ugotovil, da nič ne kaže na to, da bi bila njegova stopnja francoščine napačno ocenjena. Čeprav ni bilo povsem jasno, kako je bila ocenjena pritožnikova stopnja italijanščine, pritožnikovo znanje francoščine ni bilo na zadostni ravni, zato ga ni bilo mogoče zaposliti. Varuhinja človekovih pravic zato v zvezi s tem ni ugotovila nepravilnosti v Parlamentu.
Med preiskavo se je Parlament strinjal z razkritjem rezultata pritožnikovega testa in tako rešil ta vidik pritožbe.
Ozadje pritožbe
1. Evropski parlament je aprila 2016 objavil razpis za prijavo interesa za zaposlitev voznikov [1]. Kandidati so morali imeti temeljito znanje (stopnja C1) enega od 24 uradnih jezikov EU („jezik 1“) in zadovoljivo znanje (stopnja B2) angleščine, francoščine ali nemščine („jezik 2“). Jezik 2 se je moral razlikovati od jezika 1 [2].
2. Pritožnik, italijanski državljan, se je prijavil in za jezik 1 izbral italijanščino, za jezik 2 pa francoščino. Nato je bil povabljen na opravljanje testov, in sicer testa z več možnimi odgovori, dveh praktičnih vozniških testov in razgovora.
3. Oktobra 2016 je Parlament pritožnika obvestil, da na podlagi njegovega dela na razgovoru ne bo zaposlen.
4. Nekaj dni pozneje je pritožnik zahteval pregled [3] odločitve Parlamenta, da ga ne zaposli. Parlament je marca 2017 odgovoril, da vztraja pri svoji odločitvi, da ga ne bo zaposlil.
5. Ker pritožnik s tem odgovorom ni bil zadovoljen, se je junija 2017 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.
Preiskava
6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožnikovega stališča, da:
a) je Evropski parlament storil napako, ker pritožnika ni zaposlil kot voznika zaradi ocene, ki jo je dobil za svojo uspešnost med ustnim razgovorom;
b) Evropski parlament je ravnal napačno, ko mu ni razkril rezultatov testov.
7. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Parlamenta na pritožbo. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala tudi spis Parlamenta o tej zadevi. Pritožnik je predložil pripombe na odgovor Parlamenta.
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
8. Pritožnik je trdil, da je bil zaslišan samo v francoščini, medtem ko je bilo treba pri razpisu preizkusiti tudi njegov „jezik 1“ (italijanščina). Poleg tega naj ocena, ki je bila dodeljena za njegovo znanje francoščine na razgovoru, ne bi bila v skladu z dejstvom, da je uspešno opravil preizkus z vprašanji izbirnega tipa s 30 vprašanji v francoščini. Pritožnik je navedel, da se je medtem vpisal na tečaj francoščine, da bi izboljšal svoje jezikovno znanje, in da je o tem ustrezno obvestil Parlament.
9. Pritožnik je tudi trdil, da je Parlament s tem, ko ni razkril vseh svojih rezultatov testov, kršil načelo preglednosti.
10. Parlament je navedel, da je bila vsebina pritožnikovih odgovorov na razgovoru zadovoljiva, da pa njegova raven francoščine, njegov „drugi jezik“, ni zadostovala. Za francoščino je prejel le eno od petih točk, medtem ko je bil prag uspešnosti tri točke.
11. Parlament je nadalje trdil, da razgovor ni potekal izključno v francoščini. Natečajna komisija je opazila pritožnikove težave pri razumevanju vprašanj, naslovljenih nanj v francoščini. Zato je član natečajne komisije, ki je materni govorec v italijanščini, pritožniku postavil vprašanja v italijanščini. V skladu s tem je bila pritožniku dana možnost, da odgovori v italijanščini. Kljub temu je izbirna komisija soglasno ugotovila, da pritožnik ni dokazal jezikovne usposobljenosti, ki se zahteva za francoščino kot njegov „drugi jezik“.
12. Parlament je izjavil, da ni mogoče upoštevati hvalevrednih prizadevanj pritožnika za izboljšanje njegove francoščine. Natečajne komisije ocenjujejo kandidate samo na podlagi njihove uspešnosti med razgovorom [4].
Ocena varuha človekovih pravic
13. Med preiskavo se je Parlament na predlog preiskovalne skupine strinjal, da pritožniku posreduje ocenjevalne liste z njegovimi posameznimi ocenami na vseh štirih testih, ki jih je opravil, vključno s posameznimi ocenami, dodeljenimi za različne kompetence, ocenjene med razgovorom. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja odločitev Parlamenta, da razkrije rezultate pritožnikovih testov, kar mu omogoča, da razume svoje slabosti in izboljša svojo uspešnost v prihodnjih izbirnih postopkih. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je ta vidik pritožbe rešen.
14. Kar zadeva odločitev Parlamenta, da ne zaposli pritožnika, ima natečajna komisija v postopku za izbor osebja široko diskrecijsko pravico glede metod in podrobne vsebine testov ter njihove ocene [5]. Ocena uspešnosti kandidata, ki jo opravi natečajna komisija, je lahko vprašljiva le, če obstajajo dokazi, da je natečajna komisija očitno kršila pravila izbirnega postopka (v tem primeru razpis za prijavo interesa)[6].
15. Natečajna komisija mora preveriti, ali imajo kandidati znanje in delovne izkušnje, potrebne za opravljanje nalog na razpisanem delovnem mestu [7]. V razpisu za prijavo interesa se je od pritožnika zahtevalo znanje francoščine na ravni B2. Znanje jezika na ravni B2 pomeni, da mora biti oseba sposobna „sodelovati s stopnjo tekoče in spontane komunikacije, ki omogoča redno interakcijo z maternimi govorci brez napora za katero koli stranko“[8].
16. Preiskava spisa Parlamenta, ki jo je opravila preiskovalna skupina, potrjuje, da pritožnik ni bil zaposlen, ker je izbirna komisija ugotovila, da njegovo znanje francoščine ni zadostno. Pritožnik tako ni izpolnjeval enega od meril za zaposlitev. Dejstvo, da je pritožnik uspešno opravil teoretični test z vprašanji izbirnega tipa v francoščini (tj. test, s katerim se ocenjuje njegovo znanje voznika, in ne jezikovni test), ni zadosten dokaz o očitni napaki natečajne komisije pri presoji pritožnikovega dela v francoščini na razgovoru. Pasivno razumevanje pisnega besedila se zelo razlikuje od govorjene interakcije. Poleg tega dejstvo, da se je pritožnik pozneje odločil, da si bo prizadeval izboljšati svoje znanje francoščine, ni pomembno za oceno uspešnosti pritožnika na razgovoru, ki jo opravi natečajna komisija. Kandidati se ocenjujejo na podlagi uspešnosti med preizkusom ali razgovorom in se ne morejo zanesti na zunanje dejavnike, da bi trdili, da si njihova uspešnost zasluži boljšo oceno [9].
17. Natečajno komisijo so pri opravljanju razgovorov zavezovali pogoji iz razpisa za prijavo interesa [10]. V razpisu za prijavo interesa je bilo določeno, da se bo na razgovoru ocenilo znanje jezikov 1 in 2 kandidatov [11]. Zato je moral Parlament razgovor s pritožnikom opraviti v italijanščini in francoščini, o vsebini razgovora in deležu vprašanj, postavljenih v vsakem jeziku, pa je odločala natečajna komisija.
18. Pri pregledu spisa Parlamenta ni bilo prepričljivih informacij o metodi natečajne komisije za ocenjevanje „jezika 1“ kandidatov na razgovoru. Pritožnik trdi, da je bil zaslišan samo v francoščini, medtem ko Parlament navaja, da so bila pritožniku zastavljena vprašanja tudi v italijanščini, in opisuje okoliščine, v katerih je bilo to storjeno, kar daje izjavi Parlamenta določeno stopnjo verodostojnosti. Na podlagi izjave Parlamenta se zdi, da natečajna komisija ni kršila razpisa za prijavo interesa. Ker pa pritožnik ni dokazal zadovoljivega znanja francoščine, zaradi česar ga ni bilo mogoče zaposliti, ni razloga, da bi varuh človekovih pravic nadalje preiskal ta vidik pritožbe.
19. Na podlagi navedenega varuh človekovih pravic ugotavlja, da Evropski parlament ni ravnal nepravilno, ko pritožnika ni zaposlil.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjo ugotovitvijo:
Evropski parlament ni ravnal nepravilno, ko pritožnika ni zaposlil kot voznika.
Evropski parlament je rešil del pritožbe, ki se nanaša na razkritje pritožnikovih rezultatov testov.
Pritožnik in Evropski parlament bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 15. junij 2018
[1] Razpis za prijavo interesa, EP/CAST/S/16/2016, UL 2016/C 131 A/01, na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:C2016/131A/01&from=EN.
[2] Razpis za prijavo interesa, stran 3, točka C.
[3] Člen 90(2) Kadrovskih predpisov EU določa: Uredba 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 1962, L 45, str. 1385).
[4] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 13. decembra 2012 v zadevi Mileva proti Komisiji, ECLI:EU:F:2012:197, F-101/11, točka 46.
[5] Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 19. februarja 2004 v zadevi Konstantopoulou proti Sodišču, T-19/03, ECLI:EU:T:2004:49, točka 60.
[6] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 24. aprila 2013 v zadevi BX proti Komisiji, F-88/11, ECLI:EU:F:2013:51, točka 37.
[7] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 24. aprila 2013 v zadevi BX proti Komisiji, F-88/11, ECLI:EU:F:2013:51, točka 38.
[8] https://www.coe.int/en/web/common-european-frame-reference-languages/table-1-cefr-3.3-common-reference-levels-global-scale
[9] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 13. decembra 2012 v zadevi Mileva proti Komisiji, ECLI:EU:F:2012:197, F-101/11, točka 46.
[10] Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. marca 2002 v zadevi Bal proti Komisiji, T-139/00, ECLI:EU:T:2002:65, točka 35.
[11] Razpis za prijavo interesa, stran 5, točka IX.