Spoštovani gospod W.,
3. oktobra 1996 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z oceno vašega ustnega preizkusa v okviru notranjega natečaja COM/T/A/96. Potem ko je varuh človekovih pravic od Evropske komisije izvedel, da ste 5. novembra 1996 vložili pritožbo v skladu s členom 90 Kadrovskih predpisov, je moral vaš spis zaključiti v skladu s členom 2.8 Statuta evropskega varuha človekovih pravic.
Dne 21. marca 1997 ste ponovno vložili pritožbo, ki sem jo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 14. avgusta 1997, jaz pa sem vam ga posredoval s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. septembra 1997 sem prejel vaše pripombe na mnenje Komisije.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je sodeloval na notranjem natečaju, ki ga je organizirala Evropska komisija. Na ustnem preizkusu je prejel 24 od zahtevanih 25 točk. Meni, da so mu bila na ustnem preizkusu zastavljena nepoštena in diskriminatorna vprašanja.
Pritožnik pojasnjuje, da so ga vprašali, kako bi lahko kriza BSE vplivala na medvladno konferenco. Odgovoril je, da bi morala medvladna konferenca preučiti primernost ohranitve glasovanja o blokiranju. V zvezi z nadaljnjim pomislekom je trdil, da bi bila odprava blokiranja glasovanja lahko težavna, saj bi bilo na medvladni konferenci potrebno soglasje, da bi se odpravila zahteva po soglasju na tistih področjih, na katerih je to trenutno potrebno. Nadaljnja vprašanja v zvezi z državljanstvom pritožnika. Odgovoril je, da je ponosen predvsem na to, da je Evropejec, drugič na valižanščino in tretjič na britansko.
W. želi v svoji pritožbi poudariti, da je bila politika nesodelovanja britanske vlade z Evropsko unijo v zvezi z afero BSE v času njegovega razgovora zelo prepoznavna. Glede na to se mu zdi, da vprašanja v zvezi z afero BSE in v zvezi s tem, ali je nekdo ponosen na britansko državljanstvo ali ne, ne bi smela biti postavljena britanskemu članu oddelka Komisije za kmetijstvo. Poleg tega trdi, da ji ni bila predložena podrobna ocena njenega ustnega preizkusa.
Pritožnik je 20. avgusta 1996 GD IX poslal obvestilo, v katerem je najprej zahteval informacije o tem, kako je bil ocenjen njegov nastop na razgovoru, nato pa je zahteval razveljavitev ustnega preizkusa in možnost poznejše ponovne izvedbe ustnega preizkusa. Dne 17. septembra 1996 je prejel odgovor GD IX, v katerem je bilo navedeno, da mu ocena njegovih točk ni omogočila pridobiti zahtevanega minimuma za ustni preizkus.
Pritožnik je 5. novembra 1996 na podlagi člena 90 Kadrovskih predpisov vložil pritožbo R/1644/96 zoper odločitev natečajne komisije. Organ za imenovanja je 25. februarja 1997 po preučitvi njegove pritožbe potrdil odločitev natečajne komisije.
W. v pritožbi, naslovljeni na varuha človekovih pravic, trdi, da je pri ocenjevanju njegovega ustnega preizkusa prišlo do nepravilnosti zaradi nepoštenosti in diskriminacije. Poleg tega pritožnik trdi, da mu izbirna komisija ni obrazložila odločitve, da ga ne uvrsti na seznam uspešnih kandidatov.

Poizvedba

Mnenje Komisije V
svojem mnenju je Komisija navedla, da ne more podati drugih pripomb kot tistih, ki so bile podane kot odgovor na vašo prvotno pritožbo R/1644/96. Zato bodo te pripombe povzete, kot sledi:

Cilj natečaja COM/T/A/96 je bil oceniti sposobnost kandidatov, da zagotovijo različne naloge stalnih uradnikov, ki presegajo naloge začasnih uslužbencev. Cilj ustnega preizkusa je bil oceniti sposobnost ustnega izražanja in sposobnost kandidatov za opravljanje nalog upravnih uslužbencev A7/A6.

Natečajne komisije so neodvisne in imajo široko diskrecijsko pravico.

Organ za imenovanja ne more razveljaviti ali spremeniti odločitve odbora, razen če je bila storjena očitna napaka.

Presoja sposobnosti kandidatov ne more biti pod nadzorom sodstva Skupnosti, razen če so bila očitno kršena pravila, ki urejajo delo izbirnih komisij.

Zato je organ za imenovanja lahko preveril le, ali je bil ustni preizkus W. izveden redno oziroma ali so bile v imenu odbora storjene očitne napake.

Natečajna komisija je med ustnim preizkusom upoštevala predhodno določen delovni načrt, ki se je uporabljal za vse kandidate. Vsem kandidatom je bilo zastavljenih več splošnih vprašanj. Ta vprašanja so se nanašala na kandidatove poklicne sposobnosti, sposobnosti za opravljanje upravnih nalog, izkušnje in sposobnosti na področju uprave ter jezikovno znanje. Kandidatom so bila zastavljena tudi dodatna vprašanja, da bi ocenili njihovo sposobnost odgovarjanja na sovražna vprašanja.

Enaka merila ocenjevanja so bila uporabljena za pritožnika in druge kandidate, ki so sodelovali pri ustnem preizkusu.

Merila ocenjevanja, ki jih je določila natečajna komisija, so bila v skladu z določbami razpisa natečaja.

V skladu s členom 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom za ustni preizkus natečaja in druge faze natečaja velja tajnost dela natečajne komisije.

Sodišče prve stopnje je navedlo, da od natečajne komisije ni mogoče zahtevati, da pri obrazložitvi neuspeha kandidata na preizkusu opredeli odgovore, ki so bili ocenjeni kot zadovoljivi, ali pojasni, zakaj so bili ocenjeni kot nezadovoljivi. Ni nujno, da se Splošnemu sodišču omogoči izvajanje nadzora. Obveščanje kandidatovih ocen o ustnem preizkusu je zadostna obrazložitev.(1)

Izbirna komisija je ravnala v skladu z zahtevami, ki jih je določilo Sodišče prve stopnje.

Komisija meni, da natečajna komisija ni storila nobenih nepravilnosti, saj je med ustnim preizkusom spoštovala določbe iz razpisa natečaja.

Pritožnikove pripombe
Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Pojasnil je tudi, da je po ustnem preizkusu ponovil vsa vprašanja natečajne komisije in odgovore višjim sodelavcem v GDVI, ki so mu čestitali za odgovore. Pritožnik je menil, da je ignoriranje njegovega ocenjevalnega poročila in dolgoletnih izkušenj na Komisiji v nasprotju s ciljem pregleda.

ODLOČBA

1 Ocena ustnega preizkusa v okviru notranjega natečaja COM/T/A/96
1.1 V skladu z ustaljeno sodno prakso je ocena natečajne komisije pri preverjanju znanja in sposobnosti kandidatov primerjalna. Te presoje in odločbe, s katerimi natečajna komisija ugotovi, da kandidat ni opravil preizkusa, so izraz vrednostne presoje uspešnosti kandidata na preizkusu in spadajo v široko polje proste presoje, ki ga imajo natečajne komisije.
1.2 Natečajna komisija je morala pri ocenjevanju pritožnikovega strokovnega znanja in sposobnosti svoje odločitve opreti izključno na njegovo uspešnost v skladu z zahtevami razpisa natečaja. Ocene in sodbe pritožnika v njegovem ocenjevalnem poročilu ter dejstvo, da je bil zaposlen pri Evropski komisiji, in dejstvo, da so mu višji sodelavci po izpitu čestitali za odgovore, ne morejo biti neizpodbiten dokaz določene stopnje znanja ali razlog za domnevo, da je pritožnik na ustnem preizkusu dal zadovoljive odgovore.
1.3 Iz preiskav varuha človekovih pravic ni razvidno, da natečajna komisija ne bi upoštevala pravil, ki so zanjo zavezujoča.
1.4 Preiskave varuha človekovih pravic zato niso razkrile nobenega primera nepravilnosti v zvezi z oceno pritožnikovega ustnega preizkusa notranjega natečaja COM/T/A/96.
Obrazložitev odločitve natečajne komisije
2.1 Natečajne komisije ob ustreznem upoštevanju sodne prakse Sodišča in načel dobrega upravnega ravnanja prijaviteljem predložijo razloge in elemente, potrebne za razumevanje odločitev, ki jih sprejmejo.
2.2 Pritožnik je v dopisu z dne 20. avgusta 1996 izrecno zahteval podrobne informacije o tem, kako je natečajna komisija ocenila njegovo uspešnost. V odgovoru GD IX je bilo navedeno le, da pritožniku ocena točk v skladu z merili, ki se uporabljajo za oceno relativnih odlik kandidatov, kot so ustno izražanje, analitična sposobnost, sposobnost sinteze, vodstvene izkušnje in veščine, upravna sposobnost v Skupnosti in jezikovna sposobnost, ni omogočila, da bi pridobil minimum, ki se zahteva za ustni preizkus.
2.3 Vendar se zdi, da je Komisija pritožniku naknadno zadostno obrazložila svojo odločitev o njegovi pritožbi R/1644/96. Zato varuh človekovih pravic ne najde razlogov za obravnavo tega vidika zadeve.
Zaključek
Na podlagi preiskav evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da primer zaključi.
S spoštovanjem,
Jacob SÖDERMAN
Kopija:
Jacques Santer, predsednik Evropske komisije
Jean-Claude Eeckhout, direktor generalnega sekretariata

---

(1) Zadeva T-291/94, Pimley Smith proti Komisiji, Recueil 1995, str. II-0637, točke 64–65.