Ozadje pritožbe

1. Pritožbo je vložila slovenska kmetijska zadruga, ki proizvaja rdeče vino teran. Nanaša se na zavrnitev Evropske komisije, da bi objavila[1] dokumente v zvezi omejitvijo uporabe imena teran na Hrvaškem.

2. V Sloveniji proizvedeno vino teran ima po pravu EU zaščiteno označbo porekla (ZOP)[2], ki zagotavlja, da je vino določene kakovosti, ki je neločljivo povezana z regijo. ZOP tudi ščiti proizvajalce pred posnemanjem ali zlorabo imena izdelka s strani proizvajalcev izven zaščitene regije. Hkrati lahko potrošniki s pomočjo logotipa EU ZOP zlahka prepoznajo tradicionalne kakovostne izdelke in se lahko zanesejo na njihovo avtentičnost.

3. V okviru pristopa k EU je Hrvaška Komisijo zaprosila, da hrvaškim proizvajalcem še naprej dovoli uporabo imena teran za njihova vina, saj iz grozdja teran tudi  na hrvaškem ozemlju tradicionalno pridelujejo vino.[3]

4. Pritožnik je leta 2015 Komisijo zaprosil za dostop javnosti do vseh dokumentov, s katerimi je Hrvaška Komisijo zaprosila, da hrvaškim proizvajalcem vina še naprej dovoli uporabo imena teran. Komisija je ugotovila, da gre za en dokument in je zavrnila dostop do njega. V odgovor na prošnjo pritožnika za ponovno preučitev odločitve o zavrnitvi dostopa je Komisija opredelila pet dokumentov, za katere velja zahteva za dostop. Komisija je zatem omogočila popoln dostop do enega dokumenta („dokument (1)“), vendar le delni[4] dostop do ostalih štirih dokumentov („dokumenti (1a), (1b), (1c) in (2)“).[5]

5. Pritožnik je bil zaskrbljen, da Komisija ni ustrezno obravnavala prošnje za dostop do dokumentov in se je zato obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Želel je, da bi Komisija zagotovila popoln dostop do dokumentov.

6. Ko je varuhinja človekovih pravic prejela odgovor Komisije na pritožbo in pripombe pritožnika k stališču, ki ga je izrazila Komisija, je pregledala spis Komisije. Argumenti Komisije za zavrnitev popolnega dostopa do dokumentov je niso prepričali. Zato je Komisiji priporočila[6], naj zagotovi popoln dostop do zadevnih dokumentov, z izjemo osebnih podatkov (glej spodaj). Ta sklep upošteva mnenje Komisije o priporočilu varuhinje človekovih pravic ter pritožnikove pripombe.

Zavrnitev Komisije, da bi zagotovila popoln dostop do pisem hrvaških oblasti v zvezi z uporabo imena teran za vino, proizvedeno na Hrvaškem

Priporočilo varuhinje človekovih pravic 

7. Komisija je trdila, da je nerazkritje določenih delov teh štirih dokumentov upravičeno zaradi varovanja osebnih podatkov[7]  in zaščite poslovnih interesov[8] proizvajalcev vina ter tekočega postopka odločanja Komisije[9] o tem, ali odobriti ali zavrniti izjemo za Hrvaško pri uporabi imena teran. Komisija je menila, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje.

8. Varuhinja človekovih pravic je menila, da se je Komisija pravilno sklicevala na izjemo v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Vendar je ugotovila, da je Komisija drugače neupravičeno zavrnila popoln dostop do štirih dokumentov.

9. V zvezi z varstvom poslovnih interesov je varuhinja človekovih pravic menila, da dokumenti ne vsebujejo podatkov, za katere bi veljala ta izjema. Komisija tudi ni konkretno navedla, kateri poslovni interesi ki bi bili po njenem mnenju ogroženi zaradi razkritja dokumentov.

10. V zvezi z zaščito tekočega postopka odločanja je varuhinja človekovih pravic menila, da Komisija ni dokazala dejanskega tveganja, da bi razkritje dokumentov povzročilo zunanji pritisk takšne narave in intenzivnosti, da bi bil postopek odločanja Komisije resno ogrožen. Ravno nasprotno, razkritje dokumentov bi deležnikom omogočilo, da sodelujejo s Komisijo in tako izboljšajo njeno odločanje.

11. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic menila, da je pri odločanju o tem, ali odobriti ali zavrniti izjemo za uporabo imena teran, ki jo zahteva Hrvaška, Komisija delovala v okviru delegiranih pooblastil. Zato bi morali biti dokumenti vključeni v okvir najvišje možne ravni preglednosti[10].

12. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je zavrnitev Komisije, da bi zagotovila popoln dostop do dokumentov, z izjemo osebnih podatkov, predstavljala nepravilnost. Zato je Komisiji dala naslednje priporočilo:

Komisija bi morala (i) odobriti dostop do dokumenta (1b), z izjemo osebnih podatkov, in bi morala (ii) v celoti razkriti dokumente (1a), (1b) in (2).

13. V odgovoru na priporočilo varuhinje človekovih pravic se je Komisija sklicevala na svoje prejšnje argumente za zavrnitev popolnega dostopa do dokumentov. Menila je, da je bila njena odločitev  o prošnji za vpogled v trenutku, ko je bila sprejeta, popolnoma v skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov in ustrezno sodno prakso.

14. Komisija je ocenila, da na podlagi priporočila varuhinje človekovih pravic ni treba sprejeti nadaljnjih ukrepov, saj je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo  zadevne dokumente dne 5. aprila 2017 objavilo na svoji spletni strani[11]. Zato je menila, da so bili dokumenti že dostopni javnosti.

Ocena varuhinje človekovih pravic po priporočilu

15. Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni upoštevala njenega priporočila, da bi omogočila dostop javnosti do zadevnih dokumentov, in ni obravnavala trditev, ki jih je varuhinja predstavila v svojem priporočilu.

16. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena s trditvijo Komisije, da ji ni bilo treba ukrepati, ker je organ države članice dokumente že objavil. Toda če dokumente objavi organ, ki ni organ EU, to ne vpliva na obveznosti Komisije.

17. Preglednost je bistven vidik dobrega upravljanja. Načelo preglednosti se odraža tudi v temeljni pravici dostopa do dokumentov[12]. Ta temeljna pravica je urejena s posebnimi predpisi EU, ki so zavezujoči za Komisijo[13].

18. Varuhinja človekovih pravic še vedno meni, da bi morala Komisija zagotoviti popoln dostop javnosti do dokumentov, z izjemo osebnih podatkov. Če podatke objavi tretja stran, to Komisije ne odvezuje dolžnosti v zvezi s preglednostjo. Varuhinja človekovih pravic v vsakem primeru ugotavlja, da zadevni dokumenti dejansko niso več na voljo na spletni strani hrvaške vlade.

19. Varuhinja človekovih pravic zato z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija zavrnila njeno priporočilo v zvezi s tem. Ugotavlja tudi, da je pritožnik v tem primeru pridobil dostop do zahtevanih dokumentov, ker jih je (začasno) objavila država članica. Kljub temu od Komisije pričakuje, da bo dokumente v prihodnosti razkrila, če bo prejela novo prošnjo za dostop javnosti do teh dokumentov.

Sklep

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključuje to zadevo z naslednjim sklepom:

Vztrajno zavračanje Komisije, da bi zagotovila dostop do dokumenta (1b), z izjemo osebnih podatkov, in popoln dostop do dokumentov (1a), (1c) in (2), predstavlja nepravilnost.

Pritožnik in Komisija bosta o tem sklepu obveščena.

 

Emily O'Reilly

Evropska varuhinja človekovih pravic

v Strasbourgu, 24/11/2017

 

[1] Uredba 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL 2001, L145, str. 43.

[2] Glej ustrezni vnos v podatkovno zbirko Komisije E-Bacchus: http://ec.europa.eu/agriculture/markets/wine/e-bacchus/index.cfm?event=pdfEccgi&language=SL&eccgiId=8347

[3] Medtem je Komisija sprejela delegirano uredbo, ki določa pogoje, pod katerimi se ime teran lahko uporablja na etiketah hrvaških vin. Glej Delegirano uredbo Komisije 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, UL 2017, L 190, str. 5.

[4] Komisija je trdila, da bi popoln dostop do dokumentov (1a), (1b), (1c) in (2) ogrozil varstvo zasebnosti in integritete posameznika, varstvo poslovnih interesov in zaščito postopka odločanja, ki je potekal.  Glej členi 4(1)(b), prva alinea člena 4(2) ter člen 4(3) Uredbe 1049/2001.

[5] Za dodatne informacije o ozadju v zvezi s pritožbo, trditvah strank in preiskavi varuhinje človekovih pravic glej celotno besedilo priporočila varuhinje, ki je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/recommendation.faces/sl/76080/html.bookmark

[6] Priporočilo varuhinje človekovih pravic je dostopno na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/recommendation.faces/sl/76080/html.bookmark

[7] Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[8] Prva alineja člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[9] Člen 4(3) Uredbe (EU) št. 1049/2001.

[10] Uvodna izjava 6 Uredbe (EU) št. 1049/2001.

[11] Komisija je navedla naslednjo povezavo: http://www.mps.hr/default.aspx?id=19019

[12] Člen 42 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. 

[13] Uredba 1049/2001.