Ozadje pritožbe

1. Marca 2009 je pritožnik pisal oddelku Evropskega parlamenta za korespondenco z državljani. Vprašal je, "ali je mogoče prejemati informacije o dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta v prejšnjih zakonodajnih obdobjih." Zlasti je omenil "parlamentarna vprašanja in druga". Istega dne je Parlament pritožniku poslal potrdilo o prejemu in ga obvestil, da bo njegova zahteva obravnavana v najkrajšem možnem času.

2. Julija 2009 se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic, ker še ni prejel odgovora Parlamenta.

Predmet preiskave

3. Pritožnik je v pritožbi trdil, da Parlament ni odgovoril na njegovo zahtevo po informacijah iz marca 2009, in zahteval, da mu institucija odgovori na njegovo elektronsko sporočilo in mu posreduje zahtevane informacije.

4. Med telefonskim pogovorom s službami varuha človekovih pravic 24. julija 2009 je pritožnik pojasnil, da želi informacije v zvezi s parlamentarnimi vprašanji, ki jih je poslanec X predložil v tretjem zakonodajnem obdobju, in ustrezne odgovore. Istega dne so službe varuha človekovih pravic o tem obvestile Parlament po telefonu.

Ukrepi varuha človekovih pravic

5. Glede na naravo pritožnikove trditve in trditve se je varuh človekovih pravic odločil začeti telefonski postopek. Njegove službe so 20. julija 2009 stopile v stik s Parlamentom, da bi preverile, ali so službe institucije pripravljene obravnavati ta primer, in čim prej pripravile odgovor pritožniku.

6. Y. je v elektronskem sporočilu z dne 23. julija 2009 pojasnila, da na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 17. marca 2009 ni odgovorila, ker so službe Parlamenta že odgovorile na podobno vprašanje, ki ga je pritožnik postavil leta 2008. Poudarila je tudi, da je pristojna služba pritožnika dvakrat obvestila, da ni mogoče vzdrževati stalne izmenjave korespondence z njim. V zvezi s potrdilom o prejemu z informacijo, da bo pritožnikovo elektronsko sporočilo obravnavano v najkrajšem možnem času, je ga. Y navedla, da je bilo ustvarjeno samodejno. Njegov namen je bil zagotoviti, da je ustrezno elektronsko sporočilo obravnaval pristojni uradnik Parlamenta. To ni pomenilo, da bo pritožniku poslan poseben odgovor.

7. Gospa Y je službam varuha človekovih pravic posredovala tudi dva dokumenta. Prva je bila kopija elektronskega sporočila z istega dne, ki ga je Z, uradnik Oddelka za korespondenco z državljani, poslal Y in v katerem je navedel, da je pritožnik v elektronskem sporočilu z dne 17. marca 2009 že 3. marca 2009 odgovoril na vprašanje. Drugi dokument je bila preglednica s povzetkom korespondence, ki jo je pritožnik poslal Parlamentu, in ustreznih ukrepov, ki so jih sprejele službe institucije.

8. Iz vsebine zgoraj navedene razpredelnice je razvidno, da je pritožnik 23. septembra 2008 pisal oddelku za korespondenco z državljani in ga prosil za informacije o dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta v tretjem zakonodajnem obdobju. Ta dopis je bil evidentiran pod referenčno številko (2008)17114. Vložena je bila 24. novembra 2008 z naslednjo obrazložitvijo: "Clôturé le 24 novembre 2008: avto double emploi avec le 17825". Iz iste razpredelnice je razvidno, da se sklic „17825“nanaša na elektronsko sporočilo, ki ga je pritožnik poslal 3. oktobra 2008 in v katerem je Parlament zaprosil za informacije o udeležbi italijanskega poslanca Evropskega parlamenta XX na parlamentarnih plenarnih zasedanjih. Parlament je na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 3. oktobra 2008 odgovoril 5. novembra 2008.

9. Pritožnikovo elektronsko sporočilo iz marca 2009 je bilo evidentirano pod referenčno številko (2009)3771. Vložen je bil z naslednjim explanatio: "classement sans suite, car on avait déjà répondu au même sujet: 3771." Iz preglednice, ki jo je predložil Parlament, je razvidno, da se sklic "3771" nanaša na pismo, ki ga je pritožnik poslal 19. februarja 2009 in v katerem je poudaril, da ne more imeti spletnega dostopa do določenega števila parlamentarnih vprašanj. Parlament je na to elektronsko sporočilo odgovoril 3. marca 2009.

10. Na podlagi informacij, predloženih varuhu človekovih pravic, ni bilo mogoče sklepati, da je Parlament učinkovito odgovoril na vsebino pritožnikovega elektronskega sporočila z dne 17. marca 2009.

11. Službe varuha človekovih pravic so zato ponovno stopile v stik s službami Parlamenta in jih vprašale, ali bi bile pripravljene odgovoriti na zahtevo pritožnika z dne 17. marca 2009. Službe varuha človekovih pravic so Parlament obvestile tudi o pojasnilih pritožnika z dne 24. julija 2009, in sicer, da želi biti seznanjen s parlamentarnimi vprašanji, ki jih je v tretjem zakonodajnem obdobju predložil poslanec X.

12. Parlament je 27. julija 2009 varuhu človekovih pravic posredoval kopijo odgovora, ki ga je institucija 5. novembra 2008 poslala pritožniku. Po mnenju Parlamenta je šlo za odgovor na pritožnikovo zahtevo z dne 23. septembra 2008, tj. zahtevo, za katero je Parlament menil, da je v bistvu enaka zahtevi z dne 17. marca 2009, ki je tu sporna.

13. Vendar v odgovoru z dne 5. novembra 2008 ni bilo obravnavano vprašanje v zvezi z dejavnostjo poslancev Evropskega parlamenta v tretjem zakonodajnem obdobju. Namesto tega se je nanašal na udeležbo XX poslancev Evropskega parlamenta [1] na parlamentarnih plenarnih zasedanjih.

14. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic sklenila, da odgovora ni bilo mogoče pridobiti po telefonskem postopku. Zato je sprožil celovito preiskavo.

Preiskava

15. Evropski varuh človekovih pravic je 9. septembra 2009 začel preiskavo in pozval Parlament, naj predloži mnenje o pritožnikovi trditvi in trditvi. Parlament je mnenje predložil 25. novembra 2009. Mnenje je bilo posredovano pritožniku, ki je svoje pripombe predložil 17. decembra 2009.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Očitek, da Parlament ni odgovoril, in s tem povezana trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

16. Pritožnik je trdil, da Parlament ni odgovoril na njegovo zahtevo po informacijah z dne 17. marca 2009 v zvezi s parlamentarnimi vprašanji, ki so jih v prejšnjih zakonodajnih obdobjih zastavili nekateri poslanci Evropskega parlamenta. Trdil je, da bi mu morala institucija odgovoriti na njegovo elektronsko sporočilo in mu posredovati zahtevane informacije.

17. Službe varuha človekovih pravic so 24. julija 2009 po telefonu poklicale pritožnika, da bi preverile, ali se odgovor institucije, kot je navedel Parlament, nanaša na njegovo elektronsko sporočilo z dne 23. septembra 2008. Pritožnik je potrdil, da se je odgovor Parlamenta z dne 5. novembra nanašal samo na njegovo elektronsko sporočilo z dne 3. oktobra 2008, in navedel vsebino njegovih zahtev z dne 23. septembra 2008 in 17. marca 2009. Pritožnik je nato izjavil, da želi prejeti informacije o parlamentarnih vprašanjih, ki jih je poslanec X predložil v tretjem zakonodajnem obdobju, in ustrezne odgovore nanje. Te informacije so Parlamentu posredovale tudi službe varuha človekovih pravic.

18. Parlament je v svojem mnenju obžaloval, da prvotni poskusi institucije in služb varuha človekovih pravic, da bi našli sporazumno rešitev primera, niso prinesli želenih rezultatov.

19. V zvezi z izmenjavo korespondence med pritožnikom in institucijo je Parlament navedel, da je pritožnik med 26. septembrom 2008 in 15. oktobrom 2009 oddelku za korespondenco z državljani poslal šestnajst elektronskih sporočil. Šest se jih je nanašalo na vprašanja v zvezi z dejavnostmi poslancev Evropskega parlamenta. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 17. marca 2009 vložil splošno zahtevo za informacije o dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta v tretjem zakonodajnem obdobju. Vendar niti v tem elektronskem sporočilu niti pozneje ni navedel, da ga zanimajo dejavnosti poslanca Evropskega parlamenta X.

20. Parlament je nadalje navedel, da je bila zahteva z dne 17. marca 2009 enaka zahtevi pritožnika v prejšnjem elektronskem sporočilu z dne 23. septembra 2008, ki mu je nekaj dni pozneje sledilo še eno v zvezi z udeležbo poslanca Evropskega parlamenta XX na parlamentarnih plenarnih zasedanjih. Parlament je na obe zahtevi odgovoril v odgovoru z dne 5. novembra 2008. Ker je bilo pritožnikovo elektronsko sporočilo napisano precej splošno in nejasno, je Parlament (i) pritožnika pozval, naj obišče spletno stran institucije, da bi imel dostop do zapisnikov dejavnosti Parlamenta, in (ii) pritožnika obvestil o tem, kako pridobiti informacije o prejšnjih parlamentarnih zakonodajnih obdobjih.

21. Poleg tega je Parlament omenil nadaljnje stike pritožnika z oddelkom za korespondenco z državljani 20. novembra 2008, 27. januarja 2009 in 19. februarja 2009. Pritožnik je odgovore prejel 16. decembra 2008, 11. februarja 2009 in 3. marca 2009. Parlament je v svojem zadnjem odgovoru navedel, da ne more vzdrževati stalne izmenjave korespondence s pritožnikom.

22. Kljub navedenemu je pritožnik še naprej pisal oddelku za korespondenco z državljani. Zadnje elektronsko sporočilo je poslal 29. avgusta 2009, v njem pa je zaprosil za informacije o dejavnostih poslanca Evropskega parlamenta X, Parlament pa je odgovoril 30. septembra 2009. Poleg informacij, ki jih je pritožnik že prejel v prejšnjih odgovorih, ga je institucija obvestila, da ima možnost vpogleda v javni register dokumentov Parlamenta. Če se je pritožnik zanimal za enega ali več dokumentov, ki niso bili shranjeni v registru, je imel možnost vložiti prošnjo za dostop do dokumentov na posebnem obrazcu, ki je bil na voljo v ta namen. Arhivski in dokumentacijski center Evropskega parlamenta je 16. oktobra 2009 pritožniku v elektronski obliki poslal ustrezne dokumente v zvezi z dejavnostjo poslanca Evropskega parlamenta X.

23. Parlament je menil, da je bilo ravnanje pritožnika do oddelka za korespondenco z državljani neprimerno. Parlament ga je zato dvakrat obvestil, da bo prekinil korespondenco z njim. Kljub temu mu je Parlament v poskusu, da bi zadovoljil pritožnika, 20. julija, 30. septembra in 15. oktobra 2009 ponovno poslal dopis.

24. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da je izjava Parlamenta o njegovem vedenju nesprejemljiva. Če institucija ne odgovori ali ne odgovori ustrezno na zahtevo državljanov, ne more šteti, da je ravnanje državljanov neprimerno, če večkrat ponovno vložijo isto zahtevo ali zahtevajo pojasnila. Pritožnik je nato poudaril, da mu je Parlament zahtevane informacije posredoval šele po tem, ko je varuh človekovih pravic začel preiskavo. Med telefonskim pogovorom s službami varuha človekovih pravic 6. avgusta 2010 je pritožnik izjavil, da je zadovoljen z informacijami, ki mu jih je Parlament končno posredoval med preiskavo varuha človekovih pravic. Zato je menil, da je bila zadeva rešena.

Ocena varuha človekovih pravic

25. Oddelek za korespondenco z državljani je služba Parlamenta, na katero se lahko državljani obrnejo, da bi pridobili informacije o Parlamentu in njegovih dejavnostih. Pritožnik je to možnost uporabil v letih 2008 in 2009, ko je predložil več zahtev za informacije. Ena od zahtev pritožnika, predložena marca 2009, je ostala neodgovorjena. To je bil razlog za to pritožbo.

26. V skladu s členom 12 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev [2] (v nadaljnjem besedilu: Evropski kodeks) so uradniki v odnosih z javnostjo vljudni, korektni, vljudni in dostopni. Pri odgovarjanju na korespondenco, telefonske klice in elektronsko pošto si uradniki prizadevajo biti čim bolj koristni ter čim bolj popolno in natančno odgovarjajo na vprašanja, ki so jim zastavljena.

27. Zgoraj navedena določba je s skoraj enakim besedilom predvidena tudi v kodeksu ravnanja Parlamenta [3]. V skladu z delom III (Odnosi z državljani) Kodeksa ravnanja Evropskega parlamenta mora biti evropska javna uprava odprta in dostopna državljanom. Vsako pisno zahtevo, ki jo oseba, ki ni iz institucije, pošlje enemu od upravnih oddelkov Parlamenta, je treba obravnavati čim prej, uradniki in drugi uslužbenci pa morajo pri stikih z javnostjo ravnati vljudno in koristno.

28. Pravica državljanov, da prejmejo odgovor na svoja vprašanja, predložena institucijam, in dolžnost institucij, da predložijo odgovor, pa nista absolutni. V primerih, ko je korespondenca državljanov žaljiva zaradi prevelikega števila ali ker se ponavlja ali je nesmiselna, odgovora ni treba poslati (člen 14(3) evropskega zakonika). V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da je treba to izjemo od splošnega načela, da morajo institucije odgovarjati na korespondenco državljanov, strogo uporabljati. Zadevne državljane je treba izrecno obvestiti o odločitvi institucije, da prekine korespondenco z njimi, in o razlogih zanjo.

29. V pritožnikovem primeru je Parlament navedel, da je pritožnik med 26. septembrom 2008 in 15. oktobrom 2009 pisal 16 elektronskih sporočil oddelku za korespondenco z državljani. Šest njegovih elektronskih sporočil se je nanašalo na vprašanja v zvezi z dejavnostmi poslancev Evropskega parlamenta. Niti evropski kodeks niti kodeks ravnanja Parlamenta ne opredeljujeta jasno pojma „preveliko število“ali „ponavljajoče se in nesmiselne“narave. Varuhinja človekovih pravic meni, da se skupno 16 elektronskih sporočil, poslanih v obdobju 13 mesecev, samo po sebi ne more šteti za preveliko število, zaradi katerega bi bila korespondenca zlorabljena.

30. Po preučitvi korespondence med institucijo in pritožnikom varuh človekovih pravic priznava, da se je določeno število pritožnikovih elektronskih sporočil nanašalo na podobna vprašanja. Vendar to ne spremeni dejstva, da Parlament ni odgovoril na pritožnikovo zahtevo z dne 17. marca 2009. Pripomba Parlamenta, da je bila ta zahteva enaka zahtevi z dne 23. septembra 2008, je nepomembna, saj tudi na to zahtevo ni odgovoril. Poleg tega varuh človekovih pravic v pritožnikovi korespondenci ni našel nobenih elementov, ki bi upravičevali, da se ta korespondenca šteje za ponavljajočo se ali nesmiselno. Nejasnost pritožnikove zahteve (prvotno predložene 23. septembra 2008) bi bilo mogoče preprosto odpraviti tako, da bi ga pozvali, naj pojasni, katere informacije dejansko išče. To bi bilo v skladu z zgoraj navedenimi načeli dobrega upravljanja in bi odpravilo potrebo po ponovni vložitvi iste zahteve (kar je pritožnik storil 17. marca 2009). Varuh človekovih pravic je dejansko poskušal odpraviti to opustitev, ko so njegove službe poklicale pritožnika, da bi bolje razumele vsebino njegove zahteve Parlamentu in njegove ustrezne pritožbe. Obžalovanja vredno je, da se Parlament pozneje ni bolj konstruktivno odzval, ko je varuh človekovih pravic poskušal pridobiti hiter odgovor z uporabo telefonskega postopka.

31. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament po tem, ko je začel preiskavo, 30. septembra 2009 in 16. oktobra 2009 pisal pritožniku, da bi mu posredoval informacije, ki jih je iskal.

32. Glede na zgoraj navedeno in vsebino telefonskega pogovora med pritožnikom in službo varuha človekovih pravic z dne 6. avgusta 2010 (glej odstavka 15 in 24 zgoraj) varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament zadevo rešil v zadovoljstvo pritožnika.

33. Kljub temu varuh človekovih pravic meni, da je primerno na kratko obravnavati vprašanje v zvezi s potrdilom o prejemu, ki ga je Parlament 17. marca 2009 poslal pritožniku. Brez poseganja v zgornji sklep bo zato v nadaljevanju podal še eno pripombo.

C. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Zadeva je bila rešena s strani parlamenta.

Pritožnik in predsednik Parlamenta bosta obveščena o tej odločitvi.

Dodatna opomba

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da institucije državljanom zagotovijo jasne in nedvoumne informacije. Po mnenju varuha človekovih pravic lahko vsaka oseba, ki prejme potrdilo o prejemu, podobno potrdilu, ki ga je prejel pritožnik, razumno pričakuje, da bo prejela odgovor institucije. Institucija, ki se tako jasno zaveže, da bo odgovorila, bi dejansko morala odgovoriti zadevnemu državljanu.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 15. novembra 2010

---

[1] Varuh človekovih pravic meni, da je koristno navesti odgovor, ki ga je oddelek za korespondenco z državljani 5. novembra 2008 poslal pritožniku. Odgovor se glasi (v izvirniku v italijanščini):

„Egregio signore,

Rispondo al Suo messaggio elettronico indirizzato al Parlamento europeo (PE), in cui chiede la percentuale di presenza/assenza al PE del ex parlamentare europeo XX.

La informo che per ogni seduta plenaria del PE viene pubblicato un processo verbale (PV) contenente le decisioni per Parlamento e i nomi degli oratori (articolo 172 del regolamento). Il PV di una determinata seduta viene approvato dal parlamento nel corso della seduta successiva:

http://www.europarl.europa.eu/activities/plenary/pv.do?language0IT

Per le edizioni precedenti a quelle evincibili dal sito di cui sopra, potrà utilmente consultare gli archivi:

http://www.europarl.europa.eu/activities/archives/pv.do?language0IT

La prego gradire i miei più cordiali saluti

firma“

[2] Evropski parlament je Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev sprejel 6. septembra 2001 (kodeks je na voljo na http://www.ombudsman.europa.eu/code/en/default.htm).

[3] Kodeks je na voljo na spletni strani: http://www.europarl.europa.eu/RegData/PDF/406411_EN.pdf;jsessionid=5552FAEADB60286F957C84568C142683