Ozadje pritožbe

1. Ta pritožba se nanaša na to, ali je prišlo do napake pri posredovanju rezultatov kandidatu v izbirnem postopku za uslužbence EU.

2. V začetku leta 2011 se je pritožnik udeležil javnega natečaja EPSO/AD/206/11 (AD 5)[1] za upravne uslužbence. 18. maja 2011 je opravljal računalniško podprte pristopne teste. EPSO je julija 2011 pritožnika obvestil, da ga na podlagi rezultatov teh testov ne more pripustiti k naslednji fazi natečaja.

3. Pritožnik je 2. septembra 2011 urad EPSO zaprosil, naj mu predloži podroben izpis rezultatov računalniško podprtih pristopnih testov. Pritožnik trdi, da se rezultati, ki jih je prejel od urada EPSO, niso ujemali z njegovimi dejanji med testi. Natančneje, poudaril je, da rezultati, ki jih je prejel, kažejo, da na zadnjem vprašanju na testu abstraktnega sklepanja ni preživel časa. Povedal je, da se je jasno spomnil, da je odgovoril na vsa vprašanja v tem testu. Poleg tega je navedel, da je imel celo čas, da preveri vse svoje odgovore. Tako je ugotovil, da je EPSO poslal rezultate drugega kandidata njegovemu.

4. Pritožnik je 13. septembra 2011 vložil to pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pritožnik je sprva trdil, da urad EPSO ni odgovoril na njegovo zahtevo z dne 2. septembra 2011.

5. Varuh človekovih pravic je 21. septembra 2011 urad EPSO pozval, naj hitro obravnava pritožnikove pomisleke.

6. EPSO je 27. septembra 2011 varuhu človekovih pravic posredoval kopijo odgovora, ki ga je poslal pritožniku. EPSO je v tem odgovoru potrdil, da so bili rezultati testov, ki so bili poslani pritožniku, dejansko njegovi rezultati. Pojasnila je, da se vsakemu kandidatu dodeli osebna številka za računalniško podprte pristopne teste, zato je mogoče vse rezultate povezati samo z enim kandidatom. Na začetku preizkusov je bil pritožnik pozvan, naj svojo identiteto potrdi na računalniškem zaslonu, kar je tudi storil. Glede na to, da je iz podrobnega izpisa pritožnikovih rezultatov razvidno njegovo ime, bi bili lahko rezultati, ki so mu bili poslani, le njegovi rezultati. Glede na navedeno je urad EPSO sklenil, da mu ne more zagotoviti dodatnih informacij.

7. Po posebni zahtevi varuha človekovih pravic pritožniku, naj predloži pripombe na odgovor urada EPSO, je pritožnik 25. oktobra 2011 poslal svoje pripombe. Pritožnik je vztrajal pri svojem stališču in trdil, da je bil kljub temu, da je bilo njegovo ime navedeno na rezultatih, ki so mu bili poslani, prepričan, da rezultati niso bili njegovi, saj se niso ujemali z njegovimi dejanji med testi.

Predmet preiskave

Preiskava

8. Varuhinja človekovih pravic je razumela, da se pritožba nanaša na povsem dejansko vprašanje, in sicer, ali so bili rezultati, ki jih je urad EPSO poslal pritožniku, dejansko njegovi rezultati.

9. Varuh človekovih pravic je 12. decembra 2011 urad EPSO pozval, naj uredi vse potrebno, da bo lahko varuh človekovih pravic pregledal dokumente v zvezi z rezultati pritožnikovih testov, vključno s podrobnim računalniškim prepisom. Varuh človekovih pravic je pojasnil, da se bo po pregledu ustreznih dokumentov odločil, ali meni, da mora urad EPSO predložiti mnenje o zadevi.

10. Službe varuha človekovih pravic so 21. februarja 2012 opravile inšpekcijski pregled v prostorih urada EPSO v Bruslju. Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Prejetih ni bilo nobenih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Trditev, da je EPSO pritožniku poslal napačne rezultate

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

11. Pritožnik je trdil, da mu je EPSO poslal rezultate drugega kandidata. Pritožnik je to trditev utemeljil s svojim stališčem, da rezultati, ki so mu bili poslani, ne odražajo njegove dejanske uspešnosti pri testu abstraktnega sklepanja. Rezultati, ki jih je prejel, so pokazali, da ni porabil časa za zadnje vprašanje tega testa (pri čemer je bil dokument, ki mu je bil poslan, označen z "0" za število sekund, porabljenih za vprašanje). Vendar pa je izjavil, da se spominja, da je končal vsa vprašanja v tem testu. Navaja, da je imel celo čas, da preveri svoje odgovore.

12. EPSO je v odgovoru pritožniku z dne 27. septembra 2011 poudaril, da vsak kandidat na računalniško podprtih pristopnih testih dobi osebno številko. Zato se lahko kateri koli rezultati povežejo samo z enim kandidatom. Na začetku preizkusov je bil pritožnik pozvan, naj svojo identiteto potrdi na računalniškem zaslonu, kar je tudi storil. EPSO je tudi poudaril, da je v podrobnem izpisu pritožnikovih rezultatov navedeno njegovo ime. Zato so bili rezultati, poslani pritožniku, dejansko njegovi lastni rezultati. V zvezi z zahtevo pritožnika po podrobnem izpisu njegovih rezultatov je urad EPSO navedel, da kandidatom ne more zagotoviti dodatnih informacij poleg tistih, ki so vključene v kandidatov profil EPSO.

13. Pritožnik je v odgovoru na dopis urada EPSO z dne 27. septembra 2011 priznal, da morda nima pravice dostopa do podrobnega opisa svojih rezultatov. Vendar pa je trdil, da bi rad pregledal scenarij, da bi lahko preveril, ali so bili rezultati, ki so mu bili poslani, dejansko njegovi.

Ugotovitve inšpekcijskega pregleda

14. Februarja 2012 je varuh človekovih pravic pregledal elektronske prepise pritožnikovih rezultatov.

15. Urad EPSO je med inšpekcijskim pregledom najprej pojasnil, kako deluje elektronski sistem, ki ga uporablja za upravljanje kandidatov na javnih natečajih. Pojasnila je, da se vsakemu kandidatu po prijavi na natečaj dodeli številka za pripustitev k natečaju, ki se določi naključno. Kandidata je nato mogoče identificirati po imenu, datumu rojstva, številki upravičenosti in njegovem elektronskem naslovu. Ti podatki se pošljejo podjetju Prometric [2], ki jih uporabi za identifikacijo kandidata, ko se ta predstavi v testnem centru. V testnem centru se kandidat identificira tudi z ustrezno osebno izkaznico. Kandidata nato na računalnik pripelje pomočnik. Kandidat lahko pristopne teste opravlja samo na tem računalniku. Noben drug kandidat ne sme uporabljati istega računalnika, dokler prejšnji kandidat ne konča svoje seje na tem računalniku. Ko kandidat sedi na dodeljenem računalniku, mora najprej potrditi, da je ime, navedeno na računalniškem zaslonu, njegovo ime. Če kandidat tega ne potrdi, se pristopni testi ne začnejo.

16. Kar zadeva vsebino elektronske datoteke kandidata, je urad EPSO pojasnil, da je sestavljena iz „vrstic“ podatkov. Vsaka vrstica v elektronskem spisu se nanaša na posamezno vprašanje v enem od štirih testov (verbalno sklepanje, numerično sklepanje, abstraktno sklepanje in situacijski test presoje). Podatki na vsaki vrstici opredeljujejo naslednje:

- V zvezi s samim vprašanjem:

(i) individualno identifikacijsko kodo vprašanja; (ii) vrednost, navedeno za pravilen odgovor; (iii) čas, ki ga kandidat porabi za odgovor na vprašanje; in (iv) kolikokrat je bilo vprašanje dostopno [3].

- V zvezi z danim odgovorom:

(i) odgovor kandidata; (ii) pravilen odgovor; (iii) oceno kandidatovega odgovora; (iv) najmanjše število točk, ki se lahko pripiše; (v) največje število točk, ki se lahko pripiše; (vi) ali je bilo vprašanje zaključeno; (vii) ali je bilo vprašanje izpuščeno; in (viii) ali je bilo vprašanje označeno [4].

17. V zvezi s pritožnikovim primerom je urad EPSO službam varuha človekovih pravic predstavil pritožnikov elektronski spis. Vseboval je naslednje identifikacijske podatke: polno ime pritožnika; njegov elektronski naslov, datum rojstva in številko upravičenosti; in enotno identifikacijsko kodo zadevnega natečaja. Vseboval je tudi potrdilo pritožnikovega imena, ki ga je pritožnik sam podal 18. maja 2011 ob 10.27.02.

18. EPSO je nato opozoril na vrstico v elektronskem spisu pritožnika, iz katere je razvidno, da je pritožnik pri zadnjem vprašanju v testu abstraktnega sklepanja (i) zanj porabil „0“ sekund; (ii) vprašanje ni bilo dostopno; (iii) ni podal odgovora; (iv) vprašanje je bilo preskočeno; in (v) vprašanje ni bilo označeno. Po mnenju urada EPSO je to pomenilo, da je pritožnik izpolnil predzadnje vprašanje pri testu abstraktnega sklepanja, ni pa začel zadnjega vprašanja.

19. Poleg posebnih vprašanj služb Evropskega varuha človekovih pravic je urad EPSO potrdil tudi, da elektronski spisi kandidatov samodejno beležijo zgoraj navedeno zaporedje dogodkov; da ima vsak kandidat po eno popolno elektronsko datoteko; in da vse elektronske spise natečajev uradu EPSO neposredno posreduje Prometric.

Ocena varuha človekovih pravic

20. V zvezi z vprašanjem, ali je pritožnik prejel lastne rezultate, je urad EPSO službam varuha človekovih pravic med pregledom pojasnil elektronski sistem, ki ga uporablja za beleženje posameznih korakov kandidatov med računalniško podprtimi pristopnimi testi. EPSO je s prikazom ustreznih elektronskih vrstic v pritožnikovem spisu predložil tudi prepričljive dokaze, da je pritožnik dejansko prejel svoje rezultate. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da če kandidat potrdi svojo identiteto na računalniku in se to dejanje nato samodejno zabeleži v ustrezno vrstico elektronske datoteke, morajo biti rezultati, navedeni v naslednjih vrsticah iste elektronske datoteke, povezani z istim kandidatom. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da pritožnik ni izpodbijal ugotovitev inšpekcijskega pregleda.

21. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da ni treba zaprositi EPSO za mnenje o pritožbi, saj je pregled pokazal, da urad EPSO ni storil nobene nepravilnosti v zvezi s pritožnikovo trditvijo in z njo povezano trditvijo.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Varuhinja človekovih pravic ni odkrila nobenega primera nepravilnosti s strani urada EPSO.

Pritožnik in urad EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 12. septembra 2013

[1] Razpisa javnih natečajev EPSO/AD/206/11 (AD 5) in EPSO/AD/207/11 (AD 7), UL 2011, C 82 A, str. 1.

[2] Prometric je podjetje, ki mu je zaupana praktična organizacija in upravljanje javnih natečajev, ki jih organizira urad EPSO.

[3] Opomba: kandidati lahko kadar koli med posameznim preizkusom dostopajo do posameznih vprašanj in ponovno dostopajo do njih.

[4] Opomba: kandidati lahko na posameznem testu zastavijo posamezna vprašanja, da bi se k njim vrnili pozneje med tem testom.