OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik je irski državljan, ki je uspešno sodeloval v prvi fazi javnega natečaja za zaposlitev (1), ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Natečajna komisija jo je nato izključila iz natečaja, ker ni izpolnjevala zahtev glede izobrazbe.

2. Pritožnik se ni strinjal in je zato zahteval, da se odločitev ponovno preuči. Urad EPSO je pritožnika v odgovor obvestil, da je natečajna komisija potrdila svojo odločitev.

3. Septembra 2004 se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

4. Varuhinja človekovih pravic je urad EPSO pozvala, naj predloži mnenja o naslednjih trditvah in trditvah:

Obtožbe

1. Urad EPSO je ugotovil, da njene diplome in spričevala niso „vsaj enakovredne“„višjemu sekundarnemu izobraževanju“.
2. Nepravično je bilo od irskih prosilcev zahtevati, da imajo v svojem izstopnem potrdilu dve odliko.
3. V razpisu natečaja za vodnik za prijavitelje, na katerega se sklicuje urad EPSO (2), ni bilo ustreznega spletnega naslova.

Zahtevek

Pritožnik je trdil, da bi ga bilo treba ponovno sprejeti na javni natečaj EPSO/C/11/03.

Poizvedba

5. Varuh človekovih pravic je 28. oktobra 2004 pritožbo posredoval nekdanjemu direktorju urada EPSO. EPSO je svoje mnenje poslal 12. januarja 2005. Varuhinja človekovih pravic jo je posredovala pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je poslala 21. februarja 2005.

6. Dne 30. junija 2005 se je varuh človekovih pravic odločil za nadaljnje preiskave in istega dne obvestil pritožnika. EPSO je 26. julija 2006 poslal svoj odgovor na nadaljnje poizvedbe. Posredovana je bila pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je ta poslal 30. avgusta 2005.

7. Dne 23. septembra 2005 se je varuh človekovih pravic ponovno odločil za izvedbo nadaljnjih preiskav in o tem obvestil pritožnika. EPSO je 21. oktobra 2005 poslal svoj odgovor, ki je bil posredovan pritožniku s pozivom k predložitvi dodatnih pripomb. Nadaljnje pripombe je predložila 28. novembra 2005.

8. Varuh človekovih pravic je 16. maja 2006 predlagal sporazumno rešitev. EPSO je 22. junija 2006 poslal odgovor na navedeni predlog, ki ga je zavrnil. Pritožniku je bila posredovana 8. avgusta 2006 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je poslala 26. avgusta 2006.

9. Varuh človekovih pravic je 17. oktobra in 20. novembra 2006 stopil v stik z irskim ministrstvom za izobraževanje in znanost, da bi pridobil informacije, ki so pomembne za oceno primera. Varuh človekovih pravic je 14. decembra 2006 prejel ustrezen odgovor oddelka, ki ga je nato 5. februarja 2007 posredoval pritožniku in uradu EPSO ter ju pozval, naj predložita pripombe. Varuh človekovih pravic je pripombe urada EPSO prejel 28. februarja 2007 in jih 7. marca 2007 skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredoval pritožniku. Istega dne je predložila stališča.

10. Po nastopu funkcije novega direktorja urada EPSO je varuh človekovih pravic 17. oktobra 2007 opravil nadaljnje preiskave, po odgovoru urada EPSO pa 28. januarja 2008. Končne pripombe pritožnika so bile prejete 30. aprila 2008. Varuh človekovih pravic je 4. junija 2008 uradu EPSO predložil osnutek priporočila, na katerega je ta odgovoril 24. septembra 2008.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

Uvodne ugotovitve

11. Spodnja analiza in ugotovitve se nanašajo na prvo trditev, predloženo v preiskavo. Druga in tretja trditev, ki sta navedeni zgoraj, nista posebej in ločeno analizirani iz naslednjih razlogov. V zvezi z drugo trditvijo (nepoštenost zahteve, da imajo irske tožeče stranke dve častni priznanji v svojem „Leaving Certificate“) analiza prve trditve kaže, da je bila ta zahteva dejansko nezakonita, saj je bila dodatna glede na zahteve, določene v obvestilu o natečaju. Zato abstraktna analiza, ali bi bila uporaba take zahteve za zadevni natečaj "nepoštena", ni upoštevna. V zvezi s tretjo trditvijo (nenavedba spletnega naslova vodnika za prosilce) veljajo podobni razlogi. Določba o povezavi do vodnika je bila upoštevna le, če je bila vsebina tega vodnika upoštevna za vsebino spora. V obravnavanem očitku ni bilo tako. Poleg tega, kot navaja varuh človekovih pravic v točki 33 spodaj, se zdi, da EPSO resno razmišlja o odpravi uporabe "smernic za kandidate".

A. Trditev, da je EPSO napačno ugotovil, da pritožnikove diplome in spričevala niso „vsaj enakovredne“ „višji sekundarni izobrazbi“

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Pritožnica je izpodbijala dejansko točnost ugotovitve natečajne komisije, da njene diplome in spričevala niso bili „vsaj enakovredni“„višjemu sekundarnemu izobraževanju“.

13. EPSO je zagovarjal sklep natečajne komisije in trdil, da so pogoji, kot se razlagajo v tem natečaju, temeljili na informacijah, prejetih od irskih organov.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

14. Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu za sporazumno rešitev z dne 16. maja 2006 ugotovil, da je bil pritožnik dejansko izključen zaradi nespoštovanja zahteve, ki ni bila navedena v razpisu natečaja in je bila navedena le v navodilih za prijavitelje. To je bilo v nasprotju z ustrezno sodno prakso, v skladu s katero „(...) natečajna komisija ni pooblaščena, da kandidata izključi iz preizkusov, ker ne izpolnjuje zahteve, ki ni bila navedena v razpisu natečaja.“(3)

15. EPSO je v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev najprej poudaril, da po njegovem mnenju ni pristojen za razveljavitev posamezne odločbe natečajne komisije in zato ne more pravno odrediti natečajne komisije.

16. Urad EPSO je nato obravnaval vsebino predloga varuha človekovih pravic in navedel, da po njegovem mnenju v odločitvi natečajne komisije ni bilo napake pri ocenjevanju. EPSO meni, da je natečajna komisija ravnala v skladu s pravili iz razpisa natečaja. Natečajna komisija je morala opraviti program „višjega sekundarnega izobraževanja“iz razpisa natečaja; tega ne bi mogla storiti brez ustreznega upoštevanja informacij, ki so jih predložili irski organi. Urad EPSO je dodal, da je obžalovanja vredno, da so irski organi pritožniku in uradu EPSO zagotovili različne informacije o „višjem sekundarnem izobraževanju“.

17. Po odgovoru urada EPSO so ga službe varuha človekovih pravic pozvale, naj predloži kopijo informacij, ki so mu jih posredovali irski organi. EPSO je v svojem odgovoru predložil kopijo dopisa, ki ga je irsko veleposlaništvo v Bruslju 2. februarja 1978 poslalo Evropski komisiji [sic]. V navedenem dopisu ni bilo navedeno ali navedeno, da zaključno spričevalo ne zadostuje za dokaz, da je kandidat končal višje sekundarno izobraževanje.

18. Pritožnica je v svojih pripombah v bistvu vztrajala pri svoji trditvi.

Nadaljnje preiskave po predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev

19. Varuh človekovih pravic je oktobra in novembra 2006 izvedel nadaljnje preiskave in marca 2007 prejel pritožnikove končne pripombe. Med temi nadaljnjimi preiskavami je varuh človekovih pravic obvestil EPSO (i) o ustreznih informacijah, ki jih je prejel od pristojnih irskih organov, in (ii) o odločbi Sodišča za uslužbence EU z dne 15. junija 2006, ki se je nanašala na isti natečaj za zaposlitev in v bistvu na enake težave, kot so bile izpostavljene v tej preiskavi (4). Menil je, da je glede na zgoraj navedene informacije in sodno odločbo jasno, da je bila odločitev natečajne komisije v obravnavani zadevi napačna.

20. Vendar je urad EPSO zavrnil stališče, da je v obravnavani zadevi pritožniku mogoče zagotoviti odškodnino. Navedla je, prvič, da se je za prihodnje namene seznanila z informacijami irskih organov. V zvezi z zgoraj navedeno sodno zadevo je urad EPSO v bistvu sklenil, da glede na to, da so sodbe Sodišča za uslužbence veljale le med strankami v sporu, ni bil pooblaščen, da sprejme kakršne koli ukrepe za zagotovitev pravnega sredstva pritožniku v tej zadevi.

21. Varuh človekovih pravic je nato obvestil urad EPSO, da je po njegovem mnenju dejansko pristojen za ukrepanje, da se pritožniku zagotovi pravno sredstvo v zvezi z nezakonito odločitvijo natečajne komisije, da ga izključi iz natečaja. Urad EPSO je v odgovor ohranil svoje stališče, kot je opisano zgoraj. Zato je varuhinja človekovih pravic izdala osnutek priporočila, ki je podrobno opisan v nadaljevanju.

Osnutek priporočila varuha človekovih pravic

22. Varuh človekovih pravic je 6. junija 2008 izdal naslednji osnutek priporočila:

EPSO bi moral ponovno preučiti svoje stališče in sprejeti ukrepe za zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva pritožniku za nezakonito odločitev, ki jo je v tem primeru sprejela natečajna komisija.

23. Premisleki, na katerih temelji ta osnutek priporočila, so opisani v naslednjih odstavkih.

24. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je urad EPSO zavrnil sprejetje ukrepov za odpravo nezakonite odločitve natečajne komisije v tej zadevi. Odločitev urada EPSO je v bistvu temeljila na dveh razlogih. Prvič, zgoraj navedena odločba Sodišča za uslužbence bi lahko učinkovala le med strankami v sporu. Urad EPSO se zato ni mogel zanesti na ugotovitve Sodišča za uslužbence, da bi pritožniku, ki se je obrnil na varuha človekovih pravic, zagotovil učinkovito pravno sredstvo (5). Drugič, urad EPSO v odgovor na pritožbo, naslovljeno na varuha človekovih pravic, na splošno ni pooblaščen za sprejetje učinkovitih ukrepov za zagotovitev pravnega sredstva v primerih, kot je obravnavani (6).

25. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bilo zgoraj navedeno stališče urada EPSO napačno iz več razlogov.

26. V zvezi s prvim zgoraj navedenim vprašanjem je varuh človekovih pravic opozoril, da člena 21 in 195 Pogodbe ES določata pravico do pritožbe varuhu človekovih pravic. Ta člena državljanom Unije ponujata pravno sredstvo, ki je alternativno pravnemu sredstvu pred sodišči Skupnosti, da bi se zaščitile njihove pravice v razmerju do uprave Skupnosti (7). Zgoraj navedene člene Pogodbe ES je treba razlagati in uporabljati dosledno v skladu z njihovim namenom in na način, ki ohranja njihov koristen učinek ("effet utile"). Urad EPSO se torej ne more omejiti na sklicevanje na omejen ratione personae učinek sodne odločbe, kadar mu varuh človekovih pravic predlaga, naj zadevo presodi tudi glede na ugotovitve upoštevne sodne odločbe. Varuh človekovih pravic seveda razume posledice učinka pravnomočnosti sodne odločbe. Vendar zahteva po zakonitosti velja enako za kandidata, ki se obrne na varuha človekovih pravic, kot za kandidata, ki se obrne na sodišče. Ta zahteva in pravica do pritožbe varuhu človekovih pravic, ki temelji na Pogodbi, pomenita, da bi moral urad EPSO ustrezno obravnavati težave v zvezi z zakonitostjo, ki jih je ugotovil. To vključuje primere, v katerih varuh človekovih pravic ugotovi nezakonitost s sklicevanjem na sodno odločbo v zvezi z drugimi kandidati v okoliščinah, podobnih tistim, ki vključujejo pritožnika.

27. V zvezi s stališčem urada EPSO glede njegovega odnosa z izbirnimi komisijami je varuh človekovih pravic ugotovil, da urad EPSO ni zavrnil njegovega stališča, da se pritožnikov primer nanaša na morebiten primer nepravilnosti pri njegovih dejavnostih. Namesto tega je vsebinsko odgovorila na pritožbo in zagovarjala odločitev odbora. To je odražalo pristop, da natečajne komisije niso ločeni organi Skupnosti, temveč delujejo kot organi urada EPSO in opravljajo nalogo urada EPSO, da sestavi rezervne sezname. To vključuje sprejetje posameznih odločitev, na podlagi katerih se sestavijo rezervni seznami, kot je preverjanje, ali kandidati izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju, določene v zadevnem razpisu natečaja. Ko torej varuh človekovih pravic na urad EPSO naslovi predlog sporazumne rešitve, urad EPSO ne more ustrezno izpolniti svoje odgovornosti za smiselno obravnavo zadeve in ohranitev koristnega učinka pritožbe varuhu človekovih pravic, tako da bi navedel, da ni pristojen za razveljavitev posamezne odločitve komisije in da komisiji ne more zakonito dajati ukazov. Tudi ob predpostavki, da urad EPSO nima formalne pristojnosti za razveljavitev odločitve komisije, ima komisija tako ratione temporis kot ratione materiae pristojnost, da ponovno preuči in spremeni svoje odločitve, ki so bile izpodbijane pred varuhom človekovih pravic. Poleg tega lahko urad EPSO na podlagi ustreznega predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev ponovno skliče komisijo in jo pozove, naj zadevo ponovno preuči.

28. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic uradu EPSO predložila navedeni osnutek priporočila.

Odgovor urada EPSO na osnutek priporočila in pripombe pritožnika

29. EPSO je v svojem mnenju z dne 24. septembra 2008 obvestil varuha človekovih pravic, da se je natečajna komisija odločila pripustiti pritožnika k natečaju. Odbor se je poleg tega odločil, da bo sprejel tudi druge vložnike, ki so bili v podobnem položaju kot pritožnik. Urad EPSO bi sam pomagal odboru pri ponovnem odpiranju natečaja za pritožnika in druge zadevne kandidate. Osnutek priporočila varuha človekovih pravic je bil zato sprejet.

30. V zvezi z razlogi za sprejetje osnutka priporočila je EPSO najprej pojasnil (8), da je natečajna komisija upoštevala zgoraj navedeno sodbo v zadevi McSweeney in Armstrong proti Komisiji (F-25/05) (9). Drugič, odbor je ugotovil, da je pri objavi pogojev za dopustnost tega natečaja za zaposlitev prišlo do začetne napake in da ta napaka pomeni nepravilnost.

31. Pritožnica je v svojem mnenju navedla, da je zadovoljna z izidom primera, in se za to delo zahvalila varuhu človekovih pravic. Opozorila pa je, da je bil za dosego tega rezultata sprejet (i) sklep Sodišča za uslužbence EU; (ii) osnutek priporočila evropskega varuha človekovih pravic; in (iii) štiri leta znatnih prizadevanj varuhinje človekovih pravic in nje same. Vprašala je: „Ali je to primeren in dostojanstven način, da evropska javna služba nadaljuje svoje delo?“

Ocena varuha človekovih pravic

32. Varuh človekovih pravic odločno pozdravlja odgovor urada EPSO na njegov osnutek priporočila. Poleg pridobitve konkretnega in relevantnega pozitivnega rezultata za pritožnika v tej zadevi je urad EPSO zdaj potrdil svojo zavezanost zagotavljanju zakonitosti postopkov zaposlovanja EU. Zlasti je jasno priznalo, da zakonitost postopkov zaposlovanja pomeni, da so na voljo konkretna pravna sredstva, kadar ravna v nasprotju z zakonom. Poleg tega je urad EPSO s pozitivnim odgovorom na osnutek priporočila varuhinje človekovih pravic v tem primeru in s pomočjo natečajni komisiji pri ponovnem odpiranju natečaja za zaposlitev potrdil svojo osrednjo vlogo pri zagotavljanju zakonitosti vseh faz postopka.

33. Varuhinja človekovih pravic nazadnje ugotavlja, da je novi direktor urada EPSO, ki je v tem primeru predložil pozitiven odgovor, sprejel razvojni načrt urada EPSO za reformo postopkov zaposlovanja v EU (10). Varuhinja človekovih pravic razume, da urad EPSO v okviru tega procesa reforme resno razmišlja o odpravi uporabe „smernic za kandidate“. Dejansko stanje v obravnavani zadevi je pokazalo, da lahko kombinirana objava takih smernic in obvestil o natečajih privede do resnih nesporazumov in napačne uporabe pogojev v teh obvestilih. Varuhinja človekovih pravic bi zato zelo pozdravila zgoraj navedeno predlagano spremembo.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskav v zvezi s to pritožbo sklenil, da je urad EPSO sprejel ustrezne ukrepe za izvedbo njegovega osnutka priporočila v tej zadevi. Zato je zadevo zaključil.

Pritožnik in urad EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 2. decembra 2008

---

(1) Javni natečaj EPSO/C/11/03 (za zaposlitev tajnikov za angleški jezik).

(2) Varuh človekovih pravic je prav tako sprejel to trditev v preiskavo kot odgovor na nadaljnje pripombe pritožnika.

(3) Zadeva T-158/89, van Hecken proti Ekonomsko-socialnemu odboru, Recueil 1991, str. II-1341, točka 25.

(4) Zadeva F-25/05, McSweeney in Armstrong proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. FP-I-A-1-37; Stran II-A-1-117.

(5) EPSO je med drugim utemeljil, da „kandidati na natečaju, ki se iz lastnih razlogov odločijo, da ne bodo vložili tožbe na sodišču, temveč se bodo namesto tega odločili za vložitev pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic, po tem ne morejo imeti nobenih koristi od sodbe Sodišča za uslužbence, s katero je bila ugotovljena nezakonitost posameznih izpodbijanih odločb zaradi določene zmede pri objavi zahtev v zvezi z diplomami, izdanimi v določeni državi članici. Kakršna koli prednost, ki izhaja iz tovrstne sodne ugotovitve, je pridržana samo osebam, ki so se pritožile na sodišče.“(Stran 2 mnenja urada EPSO, poslanega varuhu človekovih pravic 7. aprila 2008). EPSO je v istem mnenju navedel, da „je moral organ za imenovanja [to je EPSO], da bi izvršil sodbo, le zaradi sodbe McSweeney in Armstrong proti Komisiji ponovno začeti postopek za obe tožeči stranki in ponovno sklicati komisijo“.

(6) EPSO je v svojem mnenju, ki ga je 7. aprila 2008 poslal varuhu človekovih pravic, navedel le, da bi bil „pripravljen sprejeti rešitev v obliki simboličnega nadomestila za nepremoženjsko škodo“in se pritožniku opravičiti za zmedo, ki je nastala zaradi načina organizacije natečaja. Pritožnica je v svojih poznejših pripombah z dne 29. aprila 2008 izpodbijala veljavnost stališča urada EPSO, kot je to storila v svojih prejšnjih pripombah. Menila je, da je ponudba urada EPSO za „žetonsko odškodnino“ izjemno pokroviteljska in žaljiva.

(7) Glej zadevo T-193/04, Tillack proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. II-3995, točka 128.

(8) Mnenje je bilo zelo jedrnato, sestavljeno iz štirih kratkih odstavkov.

(9) Zadeva F-25/05, McSweeney in Armstrong proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. FP-I-A-1-37; Stran II-A-1-117.

(10) "Razvojni program EPSO - Načrt za izvajanje", Evropski urad za izbor osebja, 2008, EPSO/TF/2008/javnost, 11. september 2008.