Strasbourg, 12. novembra 2007

Spoštovani gospod L.,

februarja 2007 ste pri evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z domnevno neustrezno obravnavo pritožbe zaradi kršitve proti Nemčiji s strani Evropske komisije, ki ste ji jo poslali 19. oktobra 2006.

Pritožbo sem 28. februarja 2007 posredoval predsedniku Komisije.

Dne 29. marca, 17. aprila in 13. junija 2007 ste mi poslali dodatne informacije o ozadju.

Komisija je 28. junija 2007 poslala prvotno francosko različico mnenja, 5. julija 2007 pa prevod v nemščino. Zadnjenavedeni dokument sem vam 12. julija 2007 poslal s pozivom, naj po želji predložite pripombe.

Od vas nismo prejeli nobenih pripomb. Vendar ste mi 25. julija 2007 poslali dodatne osnovne informacije o zadevi, ki ste jo izpostavili Komisiji.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Da bi se izognili nesporazumom, je treba opozoriti, da Pogodba ES pooblašča Evropskega varuha človekovih pravic, da preiskuje morebitne primere nepravilnosti samo pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Statut evropskega varuha človekovih pravic izrecno določa, da zoper nobenega drugega organa ali osebe ni mogoče vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

Preiskave varuha človekovih pravic v zvezi z vašo pritožbo so bile zato usmerjene v preučitev, ali je pri dejavnostih Evropske komisije prišlo do nepravilnosti.

PRITOŽBA

Pritožnik je nemški odvetnik. 19. oktobra 2006 je pisal Evropski komisiji in navedel, da je praktično nemogoče preganjati nekdanje ali sedanje člane nemške vlade zaradi kaznivih dejanj. V podporo temu stališču se je pritožnik skliceval na nedavno objavljeno knjigo, v kateri je bila primerjana odgovornost članov vlade v Nemčiji in Franciji ter ugotovljeno, da odgovornost v kazenskih zadevah v Nemčiji „de facto ne obstaja“. Pritožnik je trdil, da je to stanje v nasprotju s členom 10 Pogodbe ES, zato je Komisijo pozval, naj proti Nemčiji začne postopek za ugotavljanje kršitev. Zatrjeval je tudi kršitve člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načela učinkovitega pravnega varstva, določenega v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pokazalo se je, da je pritožnik zlasti sumil na kaznivo ravnanje pri vpletenosti nekaterih nemških politikov v protimonopolne odločitve v zvezi z dobavitelji energije.

Komisija je v svojem odgovoru z dne 15. decembra 2006 navedla, da se je seznanila s položajem, ki ga je opisal pritožnik. Vendar je pojasnila, da ni pristojna za posredovanje v kazenskih postopkih v državah članicah EU. V skladu s členom 33 Pogodbe EU so bile države članice odgovorne za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje svoje notranje varnosti. Komisija je navedla, da so njene pristojnosti v zvezi s tem omejene na predlaganje pravnih instrumentov na vnaprej določenih področjih, ki naj bi se uporabljali v celotni EU.

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic v bistvu trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegovega dopisa z dne 19. oktobra 2006. Menil je, da se je Komisija napačno izrekla za nepristojno za obravnavo zadeve. Poleg argumentov, ki jih je navedel v svojem dopisu Komisiji, je pritožnik navedel, da je Nemčija kršila tudi člen 10 Pogodbe ES v povezavi s členom 234 Pogodbe ES, ker nemška sodišča niso zaprosila Evropskega sodišča za predhodno odločanje v zvezi z obravnavano zadevo.

Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija proti Nemčiji začeti postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z zadevo, ki jo je izpostavil.

Poizvedba

Ugotovitve varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je bilo pismo pritožnika Komisiji z dne 19. oktobra 2006 naslovljeno "Zahteva za začetek postopka za ugotavljanje kršitev" ("Ersuchen auf Einleitung eines Vertragsverletzungsverfahrens"). Varuh človekovih pravic je zato v pismu Komisiji, s katerim je začel preiskavo, poudaril, da bi se sporočilo Komisije o odnosih s pritožnikom glede kršitev prava Skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo) lahko uporabljalo za njegovo obravnavo pisma.

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju potrdila stališče, ki ga je zavzela v dopisu z dne 15. decembra 2006, in sicer da ni pristojna za posredovanje v posameznih zadevah, ki so predmet kazenskega postopka v državah članicah EU. Komisija je ponovno poudarila, da so v skladu s členom 33 Pogodbe EU države članice odgovorne za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje svoje notranje varnosti.

Komisija je pojasnila, da zaradi nepristojnosti na zadevnem področju proti Nemčiji ne more izvesti postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Poleg tega tak postopek ni bil predviden niti v naslovu VI Pogodbe EU („Določbe o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah“) niti zlasti v členu 35 Pogodbe EU. Glede na navedeno je Komisija trdila, da se Sporočilo v skladu s točko 1(3) Sporočila ne uporablja, saj se je pritožba pritožnika nanašala na „druge določbe Pogodbe“, in sicer na člen 35 Pogodbe EU.

Ker se je pritožnik skliceval na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je Komisija opozorila, da nima splošne pristojnosti za posredovanje v posameznih primerih v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic. Posredovala bi lahko le, če bi do kršitve prišlo v okviru prava Skupnosti, torej če bi položaj vključeval element, ki bi jo povezoval s pravom Skupnosti. To načelo je določeno v členu 51 Listine, ki določa, da se njene določbe uporabljajo „za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije“. Po mnenju Komisije zadevni položaj ne izpolnjuje zgoraj navedenega pogoja, tako da Komisija v obravnavani zadevi ni bila pristojna za preučitev spoštovanja temeljnih pravic.

Na podlagi teh premislekov je Komisija menila, da je pritožnika pravilno obvestila, da ni pristojna za posredovanje v zadevi, ki jo je izpostavil. Priznala je, da se njen odgovor z dne 15. decembra 2006 ni skliceval na morebitne postopke zaradi neizpolnitve obveznosti. Vendar je Komisija trdila, da je bila z dopisom ta možnost implicitno zavrnjena, ker postopek zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi z obravnavano zadevo ni bil mogoč.

Ker je pritožnik izpostavil protimonopolna vprašanja v zvezi s ponudniki energije, je Komisija dodala, da njen Generalni direktorat za konkurenco trenutno izvaja preiskave v zvezi z nekaterimi ponudniki plina in električne energije.

Pripombe pritožnika

Pritožnik ni podal nobenih pripomb na mnenje Komisije. Vendar je varuhu človekovih pravic posredoval več časopisnih člankov, ki so se nanašali na predmet njegove pritožbe Komisiji, zlasti na vpletenost nekdanjih članov nemške vlade v velika komercialna podjetja.

ODLOČBA

1 Domnevna neustrezna obravnava pritožbe zaradi kršitve in s tem povezanega zahtevka

1.1 Pritožnik, nemški odvetnik, je trdil, da Evropska komisija ni ustrezno obravnavala dopisa, ki ji ga je poslal 19. oktobra 2006. Pritožnik je v tem dopisu Komisijo pozval, naj proti Nemčiji začne postopek za ugotavljanje kršitev, ker je bilo po njegovem mnenju praktično nemogoče preganjati nekdanje ali sedanje člane nemške vlade zaradi kaznivih dejanj. Pritožnik je menil, da je to stanje v nasprotju s členom 10 Pogodbe ES ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Pritožnik je priložil odgovor, ki ga je prejel od Komisije. Komisija je v tem odgovoru z dne 15. decembra 2006 navedla, da ni pristojna za posredovanje v tej zadevi. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedel, da je Komisija napačno izjavila, da ni pristojna. Trdil je, da bi morala Komisija proti Nemčiji začeti postopek za ugotavljanje kršitev. Pritožnik je dodal, da je Nemčija kršila tudi člen 10 Pogodbe ES v povezavi s členom 234 Pogodbe ES, ker nemška sodišča niso želela zaprositi Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje v zvezi z obravnavano zadevo.

1.2 Varuh človekovih pravic je v svojem pismu Komisiji, s katerim je začel preiskavo, poudaril, da bi se sporočilo Komisije o odnosih s pritožnikom glede kršitev prava Skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo) lahko uporabilo pri obravnavi pritožnikovega pisma.

1.3 Komisija je v svojem mnenju potrdila svoje stališče. Navedlo je, da ni pristojno za posredovanje v posameznih zadevah, ki so predmet kazenskih postopkov v državah članicah. V skladu s členom 33 Pogodbe EU so bile države članice odgovorne za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje svoje notranje varnosti. Komisija je pojasnila, da zaradi nepristojnosti na tem področju ne more izvesti postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Poleg tega tak postopek ni bil predviden v naslovu VI Pogodbe EU, v katerega področje uporabe je spadala zahteva pritožnika. Glede na navedeno je Komisija trdila, da se Sporočilo v skladu s točko 1(3) Sporočila ne uporablja, saj se je pritožba pritožnika nanašala na „druge določbe Pogodbe“, in sicer na člen 35 Pogodbe EU. Ker se je pritožnik skliceval na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je Komisija opozorila, da nima splošne pristojnosti za posredovanje v posameznih primerih v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic, temveč je za to pristojna le, če položaj vključuje element, ki jo povezuje s pravom Skupnosti. Po mnenju Komisije zadevni položaj ne izpolnjuje zgoraj navedenega pogoja, tako da Komisija v obravnavani zadevi ni bila pristojna za preučitev spoštovanja temeljnih pravic. Na podlagi teh premislekov je Komisija menila, da je pritožnika pravilno obvestila, da ni pristojna za posredovanje v zadevi, ki jo je izpostavil. Priznala je, da se njen odgovor z dne 15. decembra 2006 ni skliceval na morebitne postopke zaradi neizpolnitve obveznosti. Vendar je Komisija trdila, da je bila z dopisom ta možnost implicitno zavrnjena, ker postopek zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi z obravnavano zadevo ni bil mogoč.

1.4 Točka 1, tretji odstavek, sporočila v zvezi s postopkovnim vidikom pritožbe določa:

„Tu opisani ukrepi se uporabljajo za odnose med pritožniki in službami Komisije v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev. Ne uporabljajo se za pritožbe v zvezi z drugimi določbami Pogodbe, zlasti za pritožbe v zvezi z državno pomočjo iz členov 87 in 88 Pogodbe ES ali iz Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.“

Drugi odstavek točke 3 Sporočila vsebuje izčrpen seznam razlogov, na podlagi katerih korespondenca ne more biti predmet preiskave kot pritožba zaradi kršitve, na primer, če „navaja očitek, ki očitno ne sodi na področje uporabe prava Skupnosti“.

Točka 4, četrti odstavek, Sporočila določa:

„Kadar se službe Komisije odločijo, da korespondence ne bodo registrirale kot pritožbe, o tem obvestijo avtorja z rednim dopisom, v katerem navedejo enega ali več razlogov iz drugega odstavka točke 3.“

1.5 Evropski varuh človekovih pravic opozarja, da je pritožnik, kot je poudaril v svojem pismu Komisiji o začetku preiskave, svojo predložitev Komisiji označil kot "zahtevo za začetek postopka za ugotavljanje kršitev", tako da se je zdelo, da bi se sporočilo Komisije lahko uporabilo. Komisija je trdila, da se sporočilo v skladu s točko 1(3) ne uporablja, saj se pritožnikova vloga ni nanašala na področje, na katerem bi bili mogoči postopki za ugotavljanje kršitev, temveč na „druge določbe Pogodbe“. Komisija je priznala, da se v odgovoru pritožniku ni sklicevala na možnost postopka za ugotavljanje kršitev, vendar je menila, da je bila v dopisu ta možnost implicitno zavrnjena, saj postopek za ugotavljanje kršitev ni bil mogoč.

1.6 Varuha človekovih pravic ta utemeljitev ne prepriča. Presenečen je, da je Komisija svoje stališče utemeljila na določbah iz naslova VI Pogodbe EU, čeprav se pritožnik v svojem dopisu Komisiji ni skliceval na nobeno tako določbo, temveč je zatrjeval kršitev člena 10 Pogodbe ES. Zato varuh človekovih pravic meni, da bi morala Komisija obravnavati pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve kot tako in posledično uporabiti svoje sporočilo, ne glede na to, ali je bilo vprašanje, ki ga je izpostavil pritožnik, mogoče preiskati v okviru postopka za ugotavljanje kršitev ali ne. Če Komisija tega ne stori, gre za nepravilnost. V zvezi s tem bo podana kritična pripomba.

1.7 V zvezi z vsebinskim vidikom obravnavane pritožbe je Komisija, kot je navedeno zgoraj, svoje razlogovanje utemeljila na določbah, na katere se pritožnik ni skliceval. Po drugi strani pa Komisija ni preučila, ali bi lahko prišlo do kršitve člena 10 Pogodbe ES, kot je trdil pritožnik.

Člen 10 Pogodbe ES določa:

"Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Olajšajo izpolnjevanje nalog Skupnosti. Vzdržijo se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe."

Pritožnik ni pojasnil, na kakšen način meni, da je njegova skrb, in sicer odgovornost politikov v kazenskih zadevah, povezana z obveznostjo Nemčije v skladu s Pogodbo ES. Trditev Komisije, da položaj, ki ga je opisal, ni vključeval elementa, ki bi ga povezoval s pravom Skupnosti, kar je Komisija navedla le v zvezi s pritožnikovim mnenjem, da so bile kršene temeljne pravice, je po mnenju varuha človekovih pravic mogoče šteti za resnično za celotno pritožnikovo stališče. Zato se zdi, da je izpolnjen eden od pogojev iz drugega odstavka točke 3 sporočila, in sicer, da pritožba „navaja očitek, ki očitno ne spada na področje uporabe prava Skupnosti“. Zdi se torej, da je varuh človekovih pravic, čeprav ne more slediti utemeljitvi Komisije, pravilno sklenil, da pomislekov pritožnika ne more preiskati s postopkom za ugotavljanje kršitev. Stališče pritožnika, da se je Komisija napačno razglasila za nesposobno, zato ne more biti utemeljeno.

1.8 V zvezi s tem varuh opozarja tudi, da je pritožnik v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic poleg tega trdil, da je Nemčija kršila tudi člen 234 Pogodbe ES. Ta vidik ni bil omenjen v pritožbi pritožnika Komisiji. Preiskava, ki jo je začela varuhinja človekovih pravic, se je nanašala le na to, kako je Komisija obravnavala to pritožbo. Komisija ni komentirala pritožnikovega novega argumenta, v zvezi s katerim se zdi, da ni bilo predhodnih upravnih pristopov, kot zahteva člen 2(4) statuta varuha človekovih pravic. Zato in glede na to, da zgoraj navedeni premisleki veljajo tudi tukaj, varuhu človekovih pravic tega vidika ni treba dodatno preučiti.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Komisija je v svojem sporočilu o odnosih s pritožnikom glede kršitev prava Skupnosti določila standarde za svoje stike s pritožniki, ki menijo, da ukrepi ali prakse v državi članici kršijo pravo Skupnosti. V obravnavani zadevi je pritožnik očitno želel, da njegova predložitev pomeni pritožbo zaradi kršitve. Zato bi jo morala Komisija obravnavati kot tako in posledično uporabiti svoje sporočilo, ne glede na to, ali je bilo vprašanje, ki ga je izpostavil pritožnik, mogoče preiskati v okviru postopka za ugotavljanje kršitev ali ne. Če Komisija tega ne stori, gre za nepravilnost.

Glede na to, da se zdi stališče Komisije glede vsebine pritožnikove vloge pravilno, varuh človekovih pravic meni, da ne bi bilo upravičeno, da nadaljuje preiskave, da bi poskušal doseči sporazumno rešitev. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) COM(2002) 141 konč.

(2) COM(2002) 141 konč.