Strasbourg, 17. decembra 2007

Spoštovani gospod B.,

januarja 2007 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropski urad za izbor osebja (EPSO), ker vam EPSO ni posredoval kopije pristopnega testa za javni natečaj EPSO/AST/33/06 skupaj s seznamom nepravilnih odgovorov.

Pritožbo sem 26. februarja 2007 posredoval direktorju urada EPSO in ga pozval, naj do 31. maja 2007 predloži mnenje, ter vas o tem obvestil.

Dne 1. marca 2007 ste moji pravni službi poslali elektronsko sporočilo, v katerem ste želeli izvedeti, ali bi preiskava varuha človekovih pravic, ki je v teku, prekinila roke za začetek sodnega postopka. Moje službe so vam 5. marca 2007 po elektronski pošti odgovorile in pojasnile, da v skladu s členom 2(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic pritožbe, predložene varuhu človekovih pravic, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih. Moje službe so vas tudi obvestile, da mora varuh človekovih pravic v skladu s členom 2(7) navedenega statuta, kadar mora zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predložena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prekiniti obravnavo zadeve, dokončno vložiti izid vseh preiskav, ki jih je do takrat opravil.

V dodatnem sporočilu z dne 10. marca 2007 ste menili, da bi bilo ob upoštevanju roka, ki ga je urad EPSO določil za predložitev mnenja, morda prepozno začeti sodni postopek, če bi se urad EPSO strinjal z odobritvijo dostopa do vašega testa. Zato ste menili, da bi moral biti zadevni rok krajši. V dopisu z dne 26. marca 2007 sem vas obvestil, da je bil EPSO določen rok, ki je običajno določen institucijam za predložitev mnenja, in da v obravnavani zadevi ni razlogov za ponovno preučitev tega roka. Poudaril sem tudi, da ste uveljavili svojo pravico do pritožbe pri varuhu človekovih pravic, namesto da bi začeli postopek proti uradu EPSO pred Sodiščem za uslužbence.

EPSO je 11. junija 2007 poslal prevod svojega mnenja v italijanščino, ki sem vam ga posredoval 15. junija 2007 s pozivom, naj do konca julija 2007 predložite pripombe. Vaše pripombe sem prejel 6. julija 2007.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna naslednja dejstva.

Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AST/33/06, katerega namen je bil sestaviti rezervni seznam pomočnikov, katerih glavni jezik je italijanščina (AST 1).

Javni natečaj je vključeval dva začetna pristopna testa, in sicer testa (a) in (b). Test (a) je bil sestavljen iz vrste vprašanj z več možnimi odgovori, katerih namen je bil oceniti znanje kandidatov o Evropski uniji in njenih institucijah. Test (b) je bil sestavljen iz vrste vprašanj z več možnimi odgovori, njegov namen pa je bil oceniti splošne sposobnosti kandidatov, zlasti njihove sposobnosti verbalnega in numeričnega sklepanja. Testi so bili izvedeni z računalniško podprtim testiranjem ali "CBT" kot sredstvom za odgovor na vprašanja.

Kandidati, ki so na pristopnih testih dosegli najvišje skupno število točk in dosegli najmanjše zahtevano število točk pri vsakem od obeh pristopnih testov, so bili pozvani, naj predložijo popolno prijavo za pripustitev k natečaju. Za naslednje teste je bilo izbranih 335 najboljših kandidatov.

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 29. januarja 2007 pritožnika obvestil, da ni bil sprejet na naslednjo stopnjo javnega natečaja. Pritožnik je 30. januarja 2007 uradu EPSO poslal sporočilo, v katerem ga je prosil za dostop do vprašanj, na katera je napačno odgovoril.

Istega dne je urad EPSO odgovoril, da ne more ugoditi pritožnikovi zahtevi, in navedel, da

„Vsa vprašanja, na katera je [pritožnik] odgovoril med [] pristopnimi testi, so bila povzeta iz zbirke podatkov, ki jo je razvil urad EPSO. Ker se bo ta podatkovna zbirka (...) uporabljala v okviru drugih natečajev, urad EPSO ne more posredovati vprašanj, ne da bi pri tem resno ogrozil delo natečajne komisije (...).“

Poleg tega je urad EPSO navedel, da bi lahko vsako razkritje vsebine te podatkovne zbirke nekatere kandidate, ki bi bili lahko obveščeni o tej vsebini, postavilo v ugodnejši položaj. Urad EPSO je pritožnika nadalje obvestil, da so na njegovem spletišču na voljo vzorčni testi.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da bi mu moral urad EPSO poslati kopijo pristopnih testov skupaj s seznamom napačnih odgovorov.

Poizvedba

Mnenje urada EPSO

Mnenje urada EPSO je mogoče povzeti, kot sledi.

Pritožnik je bil kandidat na javnem natečaju EPSO/AST/33/06. Zadevni razpis natečaja je bil objavljen 26. julija 2006 v Uradnem listu C 173A.

V skladu s točko B.1 razpisa natečaja sta bila opravljena dva pristopna testa (v drugem jeziku kandidata, ki je moral biti angleščina, francoščina ali nemščina), od katerih je vsak vključeval sklop vprašanj izbirnega tipa. Test (a) je bil zasnovan za oceno kandidatovega znanja o Evropski uniji in njenih institucijah ter je bil ocenjen z oceno od 0 do 20 točk, pri čemer je bilo zahtevano najmanjše število točk 10. Test (b) je bil zasnovan za oceno kandidatovih splošnih sposobnosti, zlasti verbalnih spretnosti in sposobnosti sklepanja, in je bil ocenjen na lestvici od 0 do 40 točk, pri čemer je bilo zahtevano najmanjše število točk 20.

Pritožnik je pri obeh testih dosegel zahtevano najmanjše število točk, vendar njegova skupna ocena ni zadostovala za uvrstitev med 335 kandidatov z najvišjimi ocenami. Pritožnik je dejansko dosegel 45.334 točk, to je 14,667 točk za test (a) in 30,667 točk za test (b), najnižja ocena med najboljšimi 335 kandidati pa je bila 50,667 točk.

EPSO je 29. januarja 2007 pritožnika obvestil o svojih rezultatih in o tem, da ni bil sprejet na naslednjo stopnjo javnega natečaja.

Pritožnik je 30. januarja 2007 EPSO po elektronski pošti zaprosil, naj mu posreduje kopijo vprašanj, na katera je napačno odgovoril.

Istega dne je urad EPSO pritožniku odgovoril, da mu ne more zagotoviti zahtevanih informacij. EPSO je navedel, da so vprašanja, na katera je odgovoril, del obsežne zbirke vprašanj, razvrščenih glede na predmet in težavnost. Ta vprašanja so bila uporabljena tudi na drugih tekmovanjih. Urad EPSO zato ni mogel razkriti vprašanj iz te podatkovne zbirke, ne da bi ogrozil postopek odločanja natečajne komisije. Poleg tega bi lahko razkritje vsebine podatkovne zbirke koristilo nekaterim kandidatom, drugim pa ne.

Urad EPSO je poudaril, da so bili pristopni testi na zadevnem javnem natečaju organizirani z uporabo nove tehnologije, ki je kandidatom omogočala opravljanje testov neposredno na računalniku (tj. CBT). Kandidati lahko na podlagi naključnega izbora vprašanj v podatkovni zbirki na datum, ki ga izberejo, v roku, ki ga določi urad EPSO, opravijo individualni test. Ker so vprašanja, ki se uporabljajo za javni natečaj EPSO/AST/33/06, sestavni del podatkovne zbirke, ki se stalno uporablja za sedanje in prihodnje natečaje, informacij v podatkovni zbirki ni mogoče razkriti. Kandidati po opravljenem izpitu ne morejo odvzeti testnih nalog ali zahtevati izpisa vprašanj ali odgovorov.

V zvezi s pritožnikovo posebno trditvijo je EPSO poudaril, da če bi bila pritožnikova prošnja za dostop do dokumentov obravnavana v skladu z Uredbo 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1049/2001), bi bilo treba tako prošnjo obravnavati ob upoštevanju načel, zahtev in omejitev pravice do dostopa, ki jih določa Uredba. Vendar v tem primeru pritožnik ni upošteval postopkov, predvidenih v Uredbi št. 1049/2001.

EPSO se je skliceval na združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu (2). V teh zadevah je Sodišče razsodilo, da so v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 1049/2001 upravičenci do dostopa do dokumentov institucij:

„vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic. V tej določbi je pojasnjeno, da je namen te uredbe zagotoviti dostop do javnih dokumentov vsem in ne le prosilcu do dokumentov, ki se nanašajo nanj.

Drugič, izjeme od dostopa do dokumentov, določene v členu 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001, so zavezujoče. Iz tega sledi, da morajo institucije zavrniti dostop do dokumentov, za katere velja katera koli od teh izjem, ko se dokaže obstoj upoštevnih okoliščin (...).

Zato posebnega interesa, ki ga lahko uveljavlja prosilec za dostop do dokumenta, ki se nanaša nanj osebno, ni mogoče upoštevati pri uporabi obveznih izjem iz člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001.

Pravica dostopa do dokumentov bi se zato lahko omejila iz razlogov javnega interesa, da se zagotovi najboljša izbira osebja za institucije Skupnosti v skladu z Uredbo 1049/2001. Poleg tega je EPSO trdil, da je pravica dostopa do dokumentov omejena ali izključena v skladu z načelom lex specialis derogat legi generali, to je, da posebno pravilo odstopa od splošnega pravila, če obstajajo posebna pravila, ki urejajo posebna področja. V zvezi s tem se je EPSO skliceval na zadevo T-371/03, Le Voci proti Svetu (4), in menil, da imajo Kadrovski predpisi v obravnavani zadevi poseben cilj, utemeljen z razlogi v splošnem interesu.

Poleg tega se je EPSO skliceval na zadevo T-376/03, Hendrickx proti Svetu (5), in tam navedeno sodno prakso, zlasti na zadevo T-53/00, Angioli proti Komisiji (6). V zadnjenavedenem primeru je Sodišče razsodilo, da se tožeča stranka ne more sklicevati na člen 255(1) Pogodbe ES ali Uredbo št. 1049/2001, da bi podvomila o uporabi člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki določa načelo tajnosti dela natečajne komisije.

EPSO je zato menil, da je zavrnitev dostopa do vprašanj/odgovorov in seznama pravilnih odgovorov popolnoma upravičena. Urad EPSO je menil, da bi „splošni sistemski in uradni“dostop do vprašanj v podatkovni zbirki za vse kandidate, ki bi to zahtevali, resno škodoval tej novi metodi. EPSO je tudi menil, da bi ad hoc dostop do testov v okviru posebnega pritožbenega postopka podobno negativno vplival na sistem ocenjevanja. Urad EPSO je tudi navedel, da bi razkritje vprašanj/odgovorov lahko kršilo načelo enakega obravnavanja, če bi nekateri kandidati pridobili ustrezna vprašanja/odgovore.

V zvezi z razlogi za odločitev o izključitvi kandidata iz javnega natečaja je EPSO poudaril, da je v skladu z ustrezno sodno prakso sporočanje ocene, ki jo je prejel neuspešni kandidat, zadostna utemeljitev odločitve natečajne komisije. EPSO je tudi navedel, da obvestilo o oceni kandidatom omogoča, da ugotovijo, ali je zadevna odločba utemeljena ali ne, in torej tistim, ki to želijo, omogoča, da izpodbijajo njeno legitimnost.

V obravnavani zadevi je bil pritožnik obveščen o svojih rezultatih in o tem, zakaj ni bil sprejet na naslednjo stopnjo zadevnega javnega natečaja.

EPSO je nazadnje navedel, da so v točki E.4 razpisa natečaja navedene informacije, ki bi jih kandidati lahko zahtevali neposredno in posamično v zvezi z njimi. Poleg tega bi lahko kandidati v skladu z Navodili za prijavo imeli dostop do kopije svojih pisnih preizkusov in ocenjevalnega lista, ki ga je pripravila natečajna komisija. EPSO je v zvezi s tem poudaril, da v vodniku ni omenjena možnost dostopa do vprašanj, ki jih vsebuje sistem CBT.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje, ki ga je predložil EPSO, vztrajal pri stališču, ki ga je izrazil v svoji pritožbi, in ponovil svojo trditev.

Poleg tega je navedel, da je v dopisu, ki ga je EPSO poslal 30. januarja 2007, EPSO zaprosil ne le za dostop do vprašanj, na katera je napačno odgovoril, ampak tudi za seznanitev s številom vprašanj, ki so bila razglašena za nična.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve

1.1 Da bi se izognili morebitnim nesporazumom glede obsega te preiskave, je po mnenju varuha človekovih pravic pomembno poudariti, da je ta obseg omejen na to, kar je bilo ugotovljeno v njegovem pismu o začetku preiskave z dne 31. januarja 2006, to je na pritožnikovo zahtevo, naj mu EPSO pošlje kopijo njegovih pristopnih testov skupaj s seznamom njegovih napačnih odgovorov.

Varuh človekovih pravic zato ne bo obravnaval nove zahteve v zvezi z zahtevo po seznanitvi s številom vprašanj, ki jih je EPSO razveljavil na ustreznih pristopnih testih v okviru CBT, ki jo je pritožnik predložil le v svojih pripombah.

2 Dostop do vprašanj/odgovorov CBT

2.1 Pritožnik je sodeloval pri računalniško podprtih pristopnih testih v okviru javnega natečaja EPSO/AST/33/06. Ker skupna ocena, ki jo je dosegel na obeh testih, ni zadostovala za uvrstitev med 335 kandidatov z najvišjimi ocenami, ni bil sprejet na naslednjo stopnjo javnega natečaja.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da bi mu moral urad EPSO poslati kopijo pristopnih testov skupaj s seznamom napačnih odgovorov.

2.2 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je urad EPSO v svojem mnenju na kratko navedel, da pritožniku ne more poslati zahtevanih informacij, saj so bila vprašanja, na katera je odgovoril, del obsežne zbirke vprašanj, ki so bila uporabljena tudi na drugih natečajih. Nato je dodala, da zato ne more razkriti vprašanj iz te podatkovne zbirke, ne da bi s tem ogrozila postopek odločanja natečajne komisije.

Urad EPSO je poleg tega menil, da bi bilo treba zahteve za dostop do vprašanj/odgovorov v zvezi z pristopnimi testi CBT zavrniti v vseh okoliščinah, kar pomeni, da bi bilo treba zavrniti tako „splošni sistemski in uradni“dostop kot tudi ad hoc dostop. Urad EPSO je odločitev o zavrnitvi takega dostopa utemeljil z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (7) (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 1049/2001) in ustrezno sodno prakso sodišč Skupnosti. Urad EPSO je zlasti trdil, da vprašanja/odgovorov pristopnih testov CBT ni mogoče razkriti kandidatom, ker bi to oslabilo izbirni postopek.

2.3 Varuh opozarja, da načela dobrega upravljanja zahtevajo, da so informacije, ki se posredujejo državljanom, čim bolj točne in popolne ter da je razumno najboljši način, da se kandidatom pokažejo njihove napake, ta, da se jim omogoči dostop do njihovih lastnih testnih dokumentov.

2.4 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je urad EPSO menil, da kandidati v zvezi s testnimi dokumenti CBT ne morejo dobiti kopij svojih testnih dokumentov. EPSO je svoje stališče pojasnil ob upoštevanju obstoječih pravil o dostopu do dokumentov, in sicer Uredbe 1049/2001, pri čemer se je skliceval na hipotetičen položaj(8) in upoštevno sodno prakso sodišč Skupnosti.

2.5 EPSO je trdil, da je pravica do dostopa omejena, in kot primer navedel "razloge javnega interesa" (poudarek dodan), na katere se je mogoče sklicevati, da bi zaščitili cilj izbire najboljšega osebja za evropske institucije. V podporo temu stališču je navedlo tudi združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu (9), da:

1. „izjeme glede dostopa do dokumentov iz člena 4(1)(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001 so določene z obveznimi izrazi“; in
2. „posebnega interesa, ki ga lahko uveljavlja stranka prosilka za pridobitev dostopa do dokumenta, ki jo osebno zadeva, ni mogoče upoštevati pri uporabi obveznih izjem iz člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001.“(10)

Vendar opozarja, da EPSO ni izrecno navedel nobene od izjem, ki temeljijo na varstvu javnega interesa iz člena 4(1)(a)(11). EPSO se sklicuje le na interes „zaščite cilja izbire najboljšega osebja za evropske institucije“, ki bi ga bilo treba po njegovem mnenju prav tako vključiti pod pojem „javni interes“ v smislu člena 4(1)(a) Uredbe 1049/2001.

Varuh opozarja, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso izjeme iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 oblikovati in uporabljati restriktivno, da se ne bi kršilo splošno načelo iz te uredbe (12).

Varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da bi bil v primeru, če bi EPSO poskušal podrediti interes za „izbiro najboljšega osebja za evropske institucije“izjemam v javnem interesu, določenim v členu 4(1)(a) navedene uredbe (kar se zdi, da je tako, ker mnenje EPSO navaja združene zadeve T-110/03, T-150/30 in T-405/03, Sison proti Svetu), to očitno napačen pristop glede na obsežno in ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti.

2.6 Vendar varuh ugotavlja, da se je urad EPSO želel sklicevati in sklicevati tudi na izjemo iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001, ki zadevni instituciji omogoča, da zavrne razkritje dokumentov, "ki so namenjeni notranji uporabi ali jih je institucija prejela in se nanašajo na zadevo, o kateri institucija ni odločala".

V mnenju urada EPSO je bilo namreč navedeno, da ne more razkriti vprašanj/odgovorov, ne da bi s tem ogrozil izbirni postopek. Nadalje je trdila, da so vprašanja/odgovori del podatkovne zbirke, ki se stalno uporablja za sedanje in prihodnje natečaje. Po mnenju EPSO bi vsako razkritje vsebine baze podatkov ali njenega dela na podlagi Uredbe št. 1049/2001 koristilo bodočim kandidatom, ki bi lahko dostopali do nje. Tak dostop bi tako lahko negativno vplival na prihodnje natečajne postopke, saj bi ogrozil enako obravnavanje kandidatov, saj bi nekateri lahko pridobili vprašanja/odgovore, drugi pa ne. Poleg tega je EPSO navedel, da je v javnem interesu, da sta objektivnost izbirnih postopkov evropskih institucij in enako obravnavanje kandidatov v celoti zagotovljena.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se argument urada EPSO nanaša tako na tekoči natečaj kot tudi na druge tekoče ali prihodnje natečaje.

Varuh poudarja, da razkritje seznama vprašanj, na katera so odgovorili, in njihovih odgovorov ne pomeni nujno, da bodo vprašanja/odgovori iz podatkovne zbirke posledično postali javni.

Vendar tudi če bi kandidati na prihodnjih natečajih sčasoma izvedeli za precejšnje število vprašanj ali celo vsa vprašanja, ostaja dejstvo, da sistem naključno izbere vprašanja, ki so bila dana tem kandidatom, iz obsežne podatkovne zbirke. Zato se zdi, da je možnost, da prejmejo popolnoma enaka vprašanja kot tista, ki jih že poznajo, minimalna, zato bi bilo treba precej izključiti možnost, da si zapomnijo vsa vprašanja/odgovore iz obsežne podatkovne zbirke. Poleg tega je vrste vprašanj/odgovorov, ki se uporabljajo pri testih CBT (kot so vprašanja, namenjena ocenjevanju poznavanja zadev EU ter verbalnega in numeričnega sklepanja), običajno treba stalno pregledovati in posodabljati, da se preveri, ali so še vedno točni in ali izpolnjujejo svojo vlogo pri izbiri najbolj usposobljenih in zaslužnih kandidatov.

Varuhinja človekovih pravic na podlagi pojasnila urada EPSO torej ne razume, zakaj bi razkritje vprašanj kandidatom na istih ali prihodnjih natečajih nujno oslabilo izbirni postopek, tj. ogrozilo cilj urada EPSO´s, tj. ugotoviti znanje in sposobnosti kandidatov ter institucijam zagotoviti storitve najsposobnejših, najučinkovitejših in neoporečnih uradnikov.

Zato zgornja trditev urada EPSO ni bila utemeljena.

2.7 Poleg tega je EPSO v utemeljitev zavrnitve opozoril, da je Sodišče prve stopnje odločilo, da je treba tajnost dela izbirnih komisij, določeno v členu 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, obravnavati kot lex specialis, ki odstopa od splošnih pravil o dostopu do dokumentov. V zvezi s tem se je EPSO skliceval na zadevi T-376/03, Hendrickx proti Svetu (13), in T-371/03, Le Voci proti Svetu (14).

Varuhinja človekovih pravic na prvem mestu poudarja, da se zgoraj navedena sodna praksa ne nanaša na dostop do testnih vprašanj.

Drugič, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da take trditve ni mogoče uskladiti s prakso urada EPSO, ki omogoča dostop do vprašanj in odgovorov predizbirnih testov, opravljenih na papirju, in dejansko do vprašanj vseh drugih pisnih izpitov.

Tretjič, varuh človekovih pravic poudarja, da se zgoraj navedena sodna praksa sodišč Skupnosti nanaša na člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom in na tajnost dela izbirnih komisij na natečajih. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da so bili v tem primeru „prijavni testi“organizirani v skladu s sistemom testiranja CBT in da urad EPSO ni dokazal, da so bili zasnova, oblikovanje, popravljanje in označevanje vprašanj in odgovorov, shranjenih v sistemu in predstavljenih kandidatom, na kakršen koli način povezani z delom imenovane natečajne komisije ali izvedeni v okviru odgovornosti te komisije.

Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da urad EPSO ni ustrezno utemeljil, zakaj pritožniku ni dovolil dostopa do informacij, ki jih je zahteval. To je primer nepravilnosti.

2.8 Evropski varuh človekovih pravic poudarja, da je prejel veliko število pritožb (15), v katerih je urad EPSO zavrnil dostop do vprašanj/odgovorov v zvezi s čezmejnimi ovirami. V eni od teh, tj. pritožbi 370/2007/MHZ, je primer zaključil s kritično pripombo (16) in navedel, da bo resno razmislil o začetku preiskave na lastno pobudo v zvezi s CBT urada EPSO. Menil je, da bi preiskava na lastno pobudo o splošni strukturi sistema CBT, ki se uporablja v natečajih, ki jih organizira urad EPSO, verjetno prispevala k večji preglednosti postopkov zaposlovanja urada EPSO. Menil je tudi, da bi takšna preglednost sama po sebi koristila kandidatom, ki želijo pridobiti več informacij o teh vprašanjih.

Varuh človekovih pravic je 22. novembra 2007 začel zgoraj omenjeno preiskavo na lastno pobudo (OI/4/2007/ID).

2.9 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da v tej pritožbi nadaljnje preiskave niso upravičene.

3 Sklepna ugotovitev

Iz razlogov, pojasnjenih v točki 1.8 zgoraj, varuhinja človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s to pritožbo niso upravičene. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Pritožnik bo nadalje obveščen o rezultatih preiskave varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo OI/4/2007/ID.

Direktor urada EPSO bo o tej odločitvi obveščen.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2001, L 145, str. 43.

(2) Združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, ZOdl. 2005, str. II-1429.

(3) Združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, navedene zgoraj, točke 50–52.

(4) Zadeva T-371/03, Le Voci proti Svetu, ZOdl. JU, str. I-A-209 in II-957, točka 122.

(5) Zadeva T-376/03, Hendrickx proti Svetu, ZOdl. JU, str. I-A-83 in II-379.

(6) Zadeva T-53/00, Angioli proti Komisiji, RecFP, str. I-A-13 in II-73, točka 84.

(7) UL 2001, L 145, str. 43.

(8) "Če je bila pritožnikova prošnja za dostop do dokumentov obravnavana v skladu z Uredbo 1049/2001"(mnenje urada EPSO).

(9) Zgoraj navedene združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu.

(10) Zgoraj navedene združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, točke 50–52.

(11) Varuh zato opozarja, da člen 4(1)(a) Uredbe 1049/2001 določa, da institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost, obrambne in vojaške zadeve, mednarodne odnose ter finančno, monetarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice.

(12) Glej zadevo C-189/98 P, Nizozemska in van der Wal proti Komisiji, Recueil 2000, str. I-1, točka 27, in zadevo T-211/00, Kuijer proti Svetu, Recueil 2002, str. II-485, točka 55 in navedena sodna praksa.

(13) Zadeva T-376/03, Hendrickx proti Svetu, ZOdl. JU, str.

(14) Zadeva T-371/03, Le Voci proti Svetu, ZOdl. JU, str.

(15) 7/2007/PB; 419/2007/IP; 421/2007/IP; 1312/207/IP; 3819/2006/DK; 50/2007/DK; 1282/2007/DK; 370/2006/MHZ, 2626/2006/MHZ in 3746/2006/MHZ.

(16) "EPSO ni ustrezno utemeljil, zakaj pritožniku ni dovolil dostopa do vprašanj/odgovorov v zvezi s CBT. To je primer nepravilnosti.„ Odločitev je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).