OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/35/05 za jezikovne administratorje (AD5) – za bolgarski jezik na področju prevajanja, ki ga je leta 2006 organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO)(1). Uspešno je opravil sprejemne in pisne preizkuse, nato pa je bil povabljen na ustni preizkus, ki je potekal 20. novembra 2006 v Bruslju.

2. EPSO je z dopisom z dne 11. decembra 2006 pritožnika obvestil, da na ustnem preizkusu ni dosegel najmanjšega števila točk 20 (pritožnikova ocena je bila 12/40) in da zato izbirna komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija) njegovega imena ni uvrstila na seznam primernih kandidatov.

3. Pritožnik je 12. decembra 2006 uradu EPSO poslal elektronsko sporočilo, v katerem je poudaril, da ne razume, zakaj ni opravil ustnega preizkusa. Spraševal se je, ali je morda prišlo do napake, zato je prosil za nasvet, kako izpodbijati izid njegovega ustnega preizkusa. EPSO je 13. decembra 2006 pritožniku svetoval, kako vložiti zahtevek za ponovno oceno ali pritožbo. Istega dne je pritožnik zaprosil urad EPSO, naj preveri, ali je prišlo do administrativne napake, kot je zamenjava dokumentov. EPSO je 14. decembra 2006 odgovoril in potrdil, da so bile predhodno sporočene ocene dejansko tiste, ki jih je natečajna komisija dodelila pritožniku. Pritožnik je z elektronsko pošto z dne 15. decembra 2006 predsednika upravnega odbora zaprosil za pojasnilo in razčlenitev svojih ocen. EPSO je 20. decembra 2006 pritožnika obvestil, da bo njegova zahteva za ponovno preučitev predložena natečajni komisiji na njenem naslednjem sestanku januarja 2007. Istega dne je pritožnik vprašal EPSO, ali bi lahko imel vprašanje glede razčlenitve svojih ocen na ustnem preizkusu in razčlenitve svojih ocen na pisnem preizkusu, za katero je prav tako želel, da se ponovno preuči.

4. Predsednik natečajne komisije je 22. januarja 2007 pritožniku odgovoril (2) in navedel, da „je bil končni rezultat za vsakega kandidata določen soglasno po posvetovanju natečajne komisije na podlagi individualnega ocenjevanja vsakega ocenjevalnega merila, ki so ga opravili člani,“ter da „izbirna komisija po reviziji ocen [pritožnika] za ustni preizkus potrjuje, da v postopku ocenjevanja ni bila storjena nobena napaka.“ Predsednik je tudi poudaril, da je bil ustni preizkus del natečaja, na katerem so se primerjali in ocenjevali dosežki kandidatov, in da je bil pritožnikov rezultat „dejansko nezadosten glede vprašanj o spretnostih, potrebnih za delo prevajalca, glede vprašanj v zvezi z Evropsko unijo in tudi glede vaše sposobnosti prilagajanja delu v večkulturnem okolju.“Nazadnje je predsednik navedel, da na tej stopnji natečaja ni bilo niti primerno niti potrebno ponovno oceniti pritožnikovega pisnega preizkusa a), saj to ni vplivalo na pritožnikove rezultate ustnih preizkusov.

PREDMET POVZETKA

5. Pritožnik je v pritožbi trdil, da urad EPSO:

1. je nepravilno in napačno ocenil svoj pisni preizkus a) in ustni preizkus, saj rezultati, ki jih je dosegel, ne odražajo njegove dejanske uspešnosti;
2. je neupravičeno zavrnil njegovo zahtevo za ponovno oceno njegovega pisnega preizkusa a).
3. ni ugodilo njegovi zahtevi za „razčlenitev ocene“tako za „pisni preizkus v prvem jeziku (angleščini)“kot za „ustni preizkus z vprašanjem“.

Pritožnik je varuha človekovih pravic tudi zaprosil, naj „posreduje pri objektivni oceni obeh testov in s tem njegove sposobnosti, da opravlja delo prevajalca za institucijo Evropske unije“.

6. V zvezi s pritožnikovo prvo in drugo trditvijo je varuh človekovih pravic pritožnika z dopisom z dne 27. februarja 2008 obvestil, da na podlagi člena 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ni dovolj razlogov za začetek preiskave v zvezi s temi trditvami. Varuh človekovih pravic je v zvezi s svojo prvo trditvijo ugotovil, da je preveč splošna, ker pritožnik ni pojasnil, v kakšnem smislu je bila ocena urada EPSO netočna in napačna. V zvezi z drugo trditvijo je varuh človekovih pravic ugotovil, da je bilo razlogovanje urada EPSO, in sicer da „se mu na tej stopnji natečaja ni zdelo primerno ali potrebno ponovno preučiti [njenega] pisnega preizkusa a), ker to ni vplivalo na [njegove] rezultate ustnega preizkusa“, razumno in pritožnik ni na poseben način izpodbijal njegove primernosti. Nazadnje, kar zadeva pritožnikovo zahtevo, ga je varuh človekovih pravic obvestil, da je bila njegova preiskava te pritožbe omejena na pritožnikovo tretjo trditev in da ni naloga varuha človekovih pravic, da s svojo presojo nadomesti presojo oseb, odgovornih za oceno pritožnikovih testov.

Poizvedba

7. Varuh človekovih pravic je 27. februarja 2007 začel preiskavo in zaprosil EPSO, naj predloži mnenje samo o tretji pritožnikovi trditvi.

8. Pritožnik je 1. marca 2007 v odgovor na pismo varuha človekovih pravic z dne 27. februarja 2007, v katerem ga je obvestil o začetku preiskave, varuhu človekovih pravic poslal elektronsko sporočilo, v katerem je poudaril, da „je bil namen [njegove] pritožbe v veliki meri razkriti sistematično napako v načinu, kako EPSO ocenjuje kandidate“, in se zahvalil varuhu človekovih pravic za njegova prizadevanja pri obravnavi njegove pritožbe.

9. EPSO je 25. maja 2007 predložil svoje mnenje, ki je bilo posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik je svoje pripombe predložil 15. julija 2007.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

10. EPSO je v svojem mnenju pojasnil, da je komisija za ocenjevanje pisnega preizkusa (a) uporabila storitve ocenjevalcev, ki delujejo kot ocenjevalci v smislu Kadrovskih predpisov (člen 3, tretji odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom). Vsak testni papir sta anonimno označila vsaj dva označevalca/izpraševalca v skladu s seznamom meril, ki ga je predhodno pripravil odbor. Za oceno kakovosti prevodov je odbor pripravil seznam možnih napak, in sicer napačnih prevodov, slovničnih/sintaktičnih napak, opustitev, slogovnih napak ter napak pri črkovanju in ločilih. Še posebej dobro prevedeni odlomki bi lahko, nasprotno, zaslužili ocene. Vsa ta merila so bila uporabljena enako za vsak označen dokument, s čimer je odbor lahko pošteno in enotno primerjal uspešnost vseh kandidatov. Vsak označevalec je odboru predstavil svoja opažanja in predlagane ocene. Vendar to izražanje mnenja ni predstavljalo presoje odbora, ki je bil edini odgovoren za ocenjevanje testov in odločanje o rezultatih. Potem ko je odbor preveril, ali ocenjevalci pravilno uporabljajo ta merila, ter ocenil njihove pripombe in opažanja, je vsakemu kandidatu dodelil posebno oceno od največ 40 za pisni preizkus (a). Splošna ocena odbora je podana na ocenjevalnem listu, ki se pošlje vsakemu kandidatu, ki to zahteva. V primeru pritožnikovega pisnega preizkusa (a) je odbor ugotovil, da gre za povprečen papir, ki na splošno izpolnjuje zahteve v zvezi z naravo in ravnjo nalog, zajetih v natečaju, in mu je za ta preizkus dodelil 23 točk od 40. Odbor je menil, da je pritožnikov dokument zadovoljiv, kar zadeva njegovo razumevanje izvornega jezika in izvornega besedila ter njegovo znanje ciljnega jezika. Kot je navedeno na ocenjevalnem listu, zadovoljiva ugotovitev ustreza oceni med 20 in 25. Pritožnik ni zahteval kopije ocenjevalnega lista, ko je prejel svoje ocene za pisne preizkuse. EPSO je zato svojemu mnenju priložil kopijo ocenjevalnega lista, ki ga je odbor izpolnil za pisni preizkus pritožnika (a), in kopijo njegovega prispevka.

11. V zvezi z ustnim preizkusom je EPSO pojasnil, da je komisija ocenila uspešnost različnih kandidatov, s katerimi so bili opravljeni razgovori, glede na merila, določena v razpisu natečaja, in sicer sposobnost opravljanja nalog prevajalca, sposobnost prilagajanja ter poznavanje procesa evropske integracije in politik Skupnosti. Ta merila je odbor enotno in dosledno uporabljal za ocenjevanje vseh kandidatov na natečaju, s čimer je zagotovil skladnost s pogoji objektivnosti in enakosti, ki so bistveni za natečaj.

12. Med ustnim preizkusom komisija ne samo ugotavlja, ali je kandidat dal "pravilen" ali "napačen" odgovor, ampak mora splošneje in popolnoma neodvisno oceniti sposobnost kandidatov za opravljanje nalog, navedenih v razpisu natečaja. Ocena sposobnosti kandidatov v ustni fazi natečaja ne temelji le na vsebini njihovih odgovorov, temveč tudi na njihovi sposobnosti sklepanja in logičnem pristopu k reševanju problemov ter na njihovi sposobnosti prilagajanja delu v večkulturnem okolju. Komisija mora med preizkusom primerjati tudi dosežke kandidatov. Namen vsakega natečaja je izbrati tiste kandidate, ki so najprimernejši za opravljanje nalog, povezanih z delovnimi mesti, ki jih je treba zapolniti, zato je neizogibno, da natečajne komisije preučijo njihove dosežke in preizkuse opravijo tako, da so le najboljši. Kot potrjuje sodna praksa Skupnosti, naloga natečajne komisije med ustnim preizkusom nikakor ni samodejna, temveč je naloga ocenjevanja, ki dejansko predpostavlja polje proste presoje.

13. V obravnavani zadevi se je pritožnik želel seznaniti z razčlenitvijo ocen, dodeljenih za njegovo vprašanje za ustni preizkus, po vprašanjih. Vendar, kot je pojasnjeno zgoraj, odbor ni dodelil točk glede na to, ali je kandidat na vprašanje odgovoril „pravilno“ ali „nepravilno“, temveč je splošneje ocenil sposobnost kandidatov za opravljanje nalog, opisanih v razpisu natečaja. EPSO je v dopisu z dne 22. januarja 2007 pritožniku predložil pojasnila v zvezi z ocenami odbora, ki je menil, da pritožnik ni zadostno dokazal, da je sposoben opravljati naloge prevajalca, da se lahko prilagodi institucionalnemu okolju in da je njegovo poznavanje procesa evropske integracije na ustrezni ravni. EPSO je v skladu z obveznostjo obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, pritožbo obvestil o ocenah, ki mu jih je komisija dodelila za ustni preizkus, s katerim se je končalo njegovo sodelovanje na natečaju, in o ocenah, ki jih je dosegel za prejšnja dva preizkusa. V skladu s sodno prakso Skupnosti se od natečajne komisije ne more zahtevati, da navede, kateri odgovori kandidata so bili ocenjeni kot neustrezni, ali da pojasni razloge za to, če obvestilo o ocenah, ki jih je kandidat dosegel na različnih testih, pomeni zadostno obrazložitev za vrednostno presojo natečajne komisije. Tako naj bi odbor ravnal v mejah svojih pristojnosti in v celoti spoštoval določbe obvestila o natečaju ter izpolnil svojo obveznost spoštovanja sistema ocenjevanja, določenega v obvestilu o natečaju, in obrazložitve svojih odločitev. EPSO meni, da prepričanje kandidata, da je uspešno opravil test, ne dokazuje napake pri presoji, ki jo je storila natečajna komisija. EPSO je poudaril, da se v okviru natečaja različni kandidati medsebojno primerjajo in da se njihova uspešnost ocenjuje vzporedno, da bi ugotovili, kateri od njih najbolj izstopa.

14. Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da je odbor, čeprav je pravilno odgovoril na vsa ustna vprašanja, ugotovil, da „želi opravljati naloge prevajalca, poznati Evropsko unijo in se prilagoditi delu v večkulturnem okolju“. Pritožnik je v zvezi s pisnim preizkusom (a) ugotovil tudi, da, kot je razvidno iz ocenjevalnega lista in kopije njegovega dela, ni bilo napak ali napačnih prevodov, slovničnih ali sintaktičnih napak, opustitev, napak pri črkovanju ali ločilih. Nadaljeval je, da bi lahko v svojem delu zagovarjal "še posebej dobro prevedene odlomke", ki bi si zaslužili višje ocene. Zato je menil, da je opredelitev "povprečne" kot končne znamke nesprejemljiva. Poleg tega se mu je trditev odbora glede njegove nezmožnosti za delo v takem okolju zdela še posebej vprašljiva, saj od leta 1992 dela v večkulturnem okolju.

15. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 16. julija 2007 dopolnil svoje pripombe z navedbo, da je EPSO v svojem mnenju o tej pritožbi svojo zavrnitev razčlenitve utemeljil z dejstvom, da posameznim merilom ni bila dodeljena nobena ocena, medtem ko ga je EPSO v odgovoru z dne 5. julija 2007 na elektronsko sporočilo pritožnika z dne 2. maja 2007 obvestil, da je razlog za zavrnitev zaupna narava razčlenitve istih ocen.

16. Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da se je po njegovem razumevanju pritožnikova trditev nanašala na razčlenitev njegovega rezultata s strani samega odbora. Varuh človekovih pravic v zvezi s svojim pisnim preizkusom (a) ugotavlja, da je iz mnenja urada EPSO razvidno, da odbor take razčlenitve preprosto ni opravil poleg tega, kar je navedeno na končnem ocenjevalnem listu. Zgornja ugotovitev temelji na pojasnilih urada EPSO, da „je vsak ocenjevalec odboru sporočil svoje pripombe in predlagal ocene, vendar ti izrazi mnenja niso predstavljali presoje odbora, ki je bil edini odgovoren za ocenjevanje testov in odločanje o rezultatih. Potem ko je komisija preverila, ali ocenjevalci pravilno uporabljajo ta merila, in pretehtala [] njihove pripombe in opažanja, je vsakemu kandidatu dodelila oceno od 40 za pisni preizkus (a). Splošna ocena komisije je navedena na ocenjevalnem listu, ki se pošlje vsakemu kandidatu, ki to zahteva.„ Varuh človekovih pravic ugotavlja tudi, da je urad EPSO med to preiskavo pritožniku predložil kopijo ocenjevalnega lista, ki ga je komisija izpolnila za pisni preizkus (a), in kopijo njegovega testnega papirja.

17. V zvezi s pritožnikovim ustnim preizkusom je varuh človekovih pravic seznanjen s pojasnilom urada EPSO, da „je odbor ocenil uspešnost različnih kandidatov, s katerimi so bili opravljeni razgovori, v skladu z merili, določenimi v razpisu natečaja, in sicer primernostjo za opravljanje nalog prevajalca, sposobnostjo prilagajanja ter poznavanjem procesa evropskega povezovanja in politik Skupnosti. Ta merila je odbor enotno in dosledno uporabljal za ocenjevanje vseh kandidatov na natečaju, s čimer je zagotovil skladnost s pogoji objektivnosti in enakosti, ki so bistveni za natečaj. Med ustnim preizkusom komisija ne samo ugotavlja, ali je kandidat dal „pravilen“ ali „napačen“ odgovor, temveč mora splošneje in popolnoma neodvisno oceniti sposobnost kandidata za opravljanje nalog, navedenih v razpisu natečaja. Ocena sposobnosti kandidatov v ustni fazi natečaja ne temelji le na vsebini njihovih odgovorov, temveč tudi na njihovi sposobnosti sklepanja in logičnem pristopu k reševanju problemov ter njihovi sposobnosti prilagajanja delu v večkulturnem okolju. Komisija mora tudi primerjati uspešnost kandidatov med preizkusom." Zato se zdi, da "razčlenitev točk po vprašanjih" v zvezi z ustnim preizkusom preprosto ne obstaja.

18. Čeprav varuh človekovih pravic meni, da bi lahko urad EPSO zgoraj navedene dejanske okoliščine že na začetku bolje pojasnil neposredno pritožniku, ugotavlja, da se glede na njegove ugotovitve v točkah 16 in 17 zgoraj zdi, da urad EPSO v zvezi s pritožnikovo trditvijo ni ravnal nepravilno.

19. Kljub temu želi varuh človekovih pravic ob upoštevanju pritožnikove izjave iz njegovega dopisa z dne 1. marca 2007, da „je bil namen [njegove] pritožbe v veliki meri razkriti sistematično napako v načinu, kako EPSO ocenjuje kandidate“, poudariti naslednje.

20. Varuh človekovih pravic je leta 2005 na lastno pobudo začel preiskavo (OI/5/05 o preglednosti postopkov zaposlovanja v EU) v zvezi z vprašanjem dostopa do meril za ocenjevanje, ki so jih določile izbirne komisije (3). Evropski varuh človekovih pravic je 22. julija 2008 uradu EPSO predložil naslednji osnutek priporočila:

„EPSO bi moral kandidatom na njihovo zahtevo razkriti morebitna merila za ocenjevanje, ki so jih natečajne komisije sprejele za pisne ali ustne preizkuse, poleg tega pa bi moral kandidatom na njihovo zahtevo razkriti podrobno razčlenitev morebitnih ocen, ki so jim bile dodeljene za njihovo uspešnost.“(4)

Varuh človekovih pravic v času sprejetja te odločbe čaka na odgovor urada EPSO.

21. Varuh človekovih pravic je v zgoraj navedeni preiskavi na lastno pobudo poudaril tudi, da urad EPSO v okviru procesa reforme z naslovom „Razvojni program urada EPSO“trenutno preučuje in izvaja pomembne ukrepe za izboljšanje postopkov zaposlovanja v EU. Kot je poudaril sam EPSO, je več ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru tega programa, namenjenih in bi dejansko morali povečati preglednost postopkov zaposlovanja. Te vključujejo podrobnejše informacije, ki jih je treba vključiti v obvestila o natečajih, ter večjo standardizacijo in strokovnost pri delu izbirnih komisij. Po mnenju varuhinje človekovih pravic je sedanji proces reform odlična priložnost za odpravo praks tajnosti, ki so bile preučene v navedeni preiskavi na lastno pobudo. S tem bi se na najjasnejši možni način pokazala resnična zavezanost urada EPSO povečanju preglednosti postopkov zaposlovanja v EU. Za natečajne komisije, ki bi vedele, da se lahko njihova sprejeta merila na zahtevo razkrijejo, bi odprava zgoraj navedenih praks varovanja tajnosti pomenila tudi pomembno spodbudo za celovito izvajanje strokovnih delovnih metod, ki jih urad EPSO zdaj opredeljuje in katerih sprejetje želi spodbujati.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da urad EPSO v zvezi s pritožnikovo trditvijo ni ravnal nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Pritožnik in direktor urada EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 10. oktobra 2008

(1) Razpis natečaja je bil objavljen v Uradnem listu C 282 A z dne 15. novembra 2005.

(2) Pritožnik je s pismom z dne 23. januarja 2007 posredoval kopijo predsednikovega odgovora varuhu človekovih pravic.

(3) Celotna korespondenca v zvezi s preiskavo na lastno pobudo je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/initiatives/en/default.htm

(4) Osnutek priporočila je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/recommen/en/oi050005.htm