Strasbourg, 18. aprila 2008

Spoštovani gospod S.,

avgusta 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropski urad za izbor osebja (EPSO) v zvezi z javnim natečajem EPSO/AD/5/05.

Dne 6. novembra 2006 sem vašo pritožbo posredovala direktorju urada EPSO in ga prosila za mnenje. EPSO je svoje mnenje v francoščini poslal 22. februarja 2007, prevod v angleščino pa 23. aprila 2007. Prevod v angleščino sem vam posredovala z vabilom k predložitvi pripomb. Od vas nismo prejeli nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/5/05, ki ga je organiziral EPSO in je bil namenjen oblikovanju rezervnega seznama za zaposlitev jezikovnih administratorjev na področju prevajanja, katerih glavni jezik je češčina (1).

EPSO je 1. junija 2006 pritožnika obvestil, da ni dosegel najmanjšega zahtevanega števila točk za pisni preizkus (c) in zato ne more sodelovati na naslednjih stopnjah natečaja. Pisni preizkus (c) je bil sestavljen iz prevoda splošnega besedila v zvezi z dejavnostmi Evropske unije iz pritožnikovega prvega obveznega izvornega jezika (angleščina) v njegov glavni jezik (češčina). Ta test je bil na lestvici ocenjen na 40 točk, pri čemer je bilo zahtevano najmanjše število točk 20.

Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 1. junija 2006 zaprosil za pregled zgoraj navedene odločitve urada EPSO. Poudaril je, da je diplomiral na Karlovi univerzi v Pragi, njegova glavna predmeta pa sta bila angleški in češki jezik (jezikoslovje, literatura in metodologija). Opozoril je tudi, da ga je češko sodišče imenovalo za sodnega tolmača za angleški jezik. Zato je sklenil, da ima znanje jezikov, ki se zahteva za zgoraj navedeno delovno mesto.

EPSO je z dopisom z dne 30. junija 2006 odgovoril na nadaljnji dopis pritožnika z dne 6. junija 2006:

- Pisni preizkus vsakega kandidata sta popravila vsaj dva označevalca, ki sta odlično obvladala ciljni jezik in dobro poznala izvorni jezik.

- Testi so bili ocenjeni v skladu s podrobnimi smernicami natečajne komisije. Za vsako napako ali opustitev in glede na njeno resnost je bilo določeno število točk odšteto od največjega števila točk, ki se lahko dodelijo.

- Natečajna komisija je preverila, ali so bila merila za popravke pri testih pravilno uporabljena, upoštevala pripombe/pripombe ocenjevalcev in nato določila število točk, ki jih je treba dodeliti.

- Natečajna komisija je ponovno preverila pritožnikov pisni preizkus (c) in preverila, da pri ocenjevanju ni prišlo do napake. Na podlagi tega je potrdila oceno, dodeljeno pritožnikovemu testu (c).

- Odločitev natečajne komisije je temeljila na njeni oceni, da je pritožnikov testni dokument vseboval:

(i) resne nesporazume glede izvirnega besedila;

(ii) slog, ki ni izpolnjeval standardov EU;

(iii) nepravilen prevod več odlomkov izvirnega besedila v ciljni jezik; in

(iv) nekaj manjših opustitev ter slovničnih napak in napak pri ločilih.

- Na zahtevo pritožnika mu je natečajna komisija poslala neoznačeno kopijo pisnega preizkusa (c) skupaj z ocenjevalnim listom za ta preizkus.

Glede na ocenjevalni list se je natečajna komisija pri ocenjevanju uspešnosti kandidatov oprla na naslednja merila:(2)

"● Razumevanje izvornega jezika in izvornega besedila

Razumevanje besedila/sposobnost razumevanja besedila in njegove obravnave

Skladnost in struktura besedila

- Sposobnosti logičnega sklepanja v zvezi s prevajanjem težkih odlomkov

● Ukaz ciljnega jezika

- Jasnost, natančnost, jedrnatost

- Stil, predstavitev".

Poleg tega ocenjevalni list v oddelku „Splošno vrednotenje“za vsako od zgornjih dveh skupin meril za ocenjevanje vsebuje pet polj, ki ustrezajo določenemu razponu točk in naslednjim splošnim ocenam: odlično, zelo dobro, dobro, sprejemljivo, in nezadostno. V zvezi s pritožnikovim testom (c) je natečajna komisija za obe skupini meril za ocenjevanje označila najnižje polje (nezadostno, < 20 točk). Podeljena ocena je bila 0,25 točke od 40.

Oddelek „pisna ocena“ocenjevalnega lista je vseboval pet pisnih ocen, od katerih je bilo mogoče eno označiti. Natečajna komisija je v zvezi s pritožnikovim testom (c) označila najnižjo oceno, v kateri je bilo navedeno: „Nezadosten testni papir, ki ne ustreza zahtevam, povezanim z naravo in ravnjo funkcij natečaja.“(3)

Pritožnik je v dopisu z dne 10. julija 2006 v bistvu ponovil razloge, ki jih je že navedel v elektronskem sporočilu EPSO z dne 1. junija 2006 in za katere je menil, da je najboljši kandidat za zadevno delovno mesto. Pritožnik se je v zvezi s tem skliceval na svojo izobrazbo, delovne izkušnje kot prevajalec in sodni tolmač ter stalno poklicno usposabljanje. V zvezi s tem je izjavil, da je precej nedoumljivo, da takega izpita ne bo opravil, in da ne more sprejeti, da bi lahko naredil slovnične napake in napake pri ločilih. Zahteval je, da ga ponovno pregledata še dva neodvisna označevalca in ocenita brez pristranskosti ali favoriziranja. Pritožnik je dodal, da po njegovem mnenju ni dovolj, da prejme kopijo svojega prevoda v češčino, ne da bi hkrati prejel kopijo izvirnega besedila v izvornem jeziku (4) in „podroben opis domnevnih napak“. Menil je tudi, da ni dovolj prejeti ocenjevalnega lista, napisanega v francoščini, če je bil jezik komunikacije med uradom EPSO in njim angleščina.

EPSO je v svojem odgovoru z dne 27. julija 2006 poudaril predvsem dejstvo, da sta dva ocenjevalca - ki delujeta neodvisno - podrobno pregledala pritožnikov testni dokument, pri čemer sta uporabila popolnoma enaka merila kot tista, ki so bila uporabljena za vse druge kandidate, ter ga ocenila glede posameznih napak in splošne kakovosti, ob upoštevanju ciljne skupine.

Pritožnik je 1. avgusta 2006 vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Menil je, da odzivi urada EPSO na njegova zgornja pisma niso bili ustrezni. Ponovno se je skliceval na svojo izobrazbo in poklicne izkušnje ter vztrajal, da v njegovem preizkusu ni bilo nobenih opustitev in slovničnih napak in/ali napak pri ločilih. Ponovila je tudi, da ocenjevalni list v francoskem jeziku zanjo ni zelo pomemben, in navedla, da v njem nikakor niso navedeni upoštevni podatki.

Zato je pritožnik navedel naslednje trditve:

(1) Odločitev urada EPSO, da ga izključi iz navedenega natečaja, je napačna.

(2) EPSO ni navedel vsebinskih razlogov za izključitev iz natečaja.

Pritožnik je navedel tudi naslednje trditve:

(1) EPSO bi moral ponovno oceniti njegov pisni preizkus (c) in ga pripustiti k ustnemu preizkusu.

(2) EPSO bi mu moral predložiti vsebinske razloge za izključitev iz natečaja.

Poizvedba

Mnenje urada EPSO

EPSO je v svojem mnenju povzel dejstva, na katerih temelji ta očitek. Poleg tega je poudarilo, da se je natečajna komisija pri ocenjevanju preizkusov tega natečaja oprla na ocenjevalce (markerje), ki so imeli vsa potrebna znanja in spretnosti za opravljanje svojih nalog. Da bi lahko pravilno opravljali svoje delo, je odbor ocenjevalcem posredoval navodila v zvezi z delovnimi metodami, ki so se uporabljala za vse dokumente in so bila zasnovana tako, da se je zagotovila primerjava vseh kandidatov na podlagi poštenih in enotnih meril. Vsak test sta ocenila vsaj dva ocenjevalca, ki sta delala s fotokopijami, na katerih ni bilo imen kandidatov.

Urad EPSO je nato navedel, da se je natečajna komisija pri ocenjevanju pritožnikovega testnega dokumenta seznanila z ocenami in pripombami obeh ocenjevalcev, ki sta ugotovila veliko število napak v zvezi s slabim razumevanjem izvirnega besedila, napačnimi prevodi, nesmiselnimi odlomki, slogovnimi napakami, pomanjkanjem jasnosti in nekaterimi opustitvami. Potem ko je komisija preverila, ali so ocenjevalci pravilno uporabili ustrezna merila, je za preizkus dodelila številčno oceno ter navedla svojo oceno stopnje razumevanja izvornega jezika in izvornega besedila (merilo 1) ter obvladovanja ciljnega jezika (merilo 2). Vendar na pritožnikov testni dokument ni napisala nobenih opomb. Njena ocena kot celota je bila navedena le na končnem ocenjevalnem listu.

Urad EPSO je nadalje pojasnil, katera znanja in spretnosti so bila ocenjena v skladu z meriloma 1 in 2 ocenjevalnega lista, kot je povzeto na straneh 2 in 3 zgoraj, ter navedel, da se je uspešnost pritožnika v zvezi z vsakim od teh meril štela za nezadostno (kar ustreza oceni pod 20 točk).

Urad EPSO je tudi navedel, da sta v skladu s sodno prakso v zvezi z natečaji (5) obvestilo o številčni oceni in pošiljanje ocenjevalnega lista natečajne komisije zadostna razlaga za odločitev, ki ima negativne učinke. S takim pojasnilom niso bile kršene pravice zavrnjenih kandidatov. Obvestil jih je o vrednostni presoji, ki je bila opravljena v zvezi z njihovo uspešnostjo, in jim omogočil, da so ugotovili, da niso dosegli števila točk, ki je v zadevnem razpisu natečaja določeno kot prag za pripustitev k naslednji fazi natečaja.

Poleg tega je urad EPSO ponovil, da natečajna komisija pri ocenjevanju uspešnosti kandidata ni napisala nobenih opomb ali popravkov v kandidatovo skripto, temveč je svoje pripombe podala samo z ocenjevalnim listom. V zvezi s tem se je EPSO skliceval na sodno prakso Sodišča prve stopnje in odločbe Evropskega varuha človekovih pravic, v skladu s katerimi odbor ni bil dolžan napisati svojih pripomb v zvezi z ocenjevanjem kandidata na njegov testni list (6). Urad EPSO zato pritožniku ni mogel predložiti seznama napak in opustitev, ki jih je storil, ker takega dokumenta ni bilo.

Urad EPSO je nato navedel, da se je natečajna komisija pred pregledom pisnega preizkusa skrbno seznanila z vsemi točkami, ki jih je izpostavil pritožnik (c). Vendar je odbor ugotovil, da je število točk, ki jih je prvotno dodelil, dejansko ustrezalo ravni kakovosti, ki ni bila zadostna (merjena glede na zahteve delovnega mesta, za katero je bil organiziran natečaj). Poleg tega je urad EPSO pritožniku zagotovil, da pri kopiranju ocene odbora v dopis, s katerim je bil obveščen o svojih rezultatih, ni bilo človeške napake. Ko je komisija pregledala njegovo testno dokumentacijo, ni videla razloga, da bi jo ponovno ocenila, saj je bila že dvakrat, anonimno, ocenjena kot vsi ostali kandidati.

V zvezi z argumenti pritožnika, da je najprimernejši kandidat za zadevno delovno mesto, je EPSO poudaril, da na natečaju sodeluje veliko kandidatov, ki se potegujejo za omejeno število delovnih mest. Poleg tega mora natečajna komisija oceniti uspešnost vsakega kandidata v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov, da bi sestavila seznam najboljših med njimi. Pri izvajanju te primerjalne ocene odbor ne namerava dvomiti o poklicnih lastnostih posameznih kandidatov. Natečaj ni enak preizkusu poklicne usposobljenosti, ocena, ki jo dobi kandidat na natečaju, pa temelji na njegovi uspešnosti na ta dan. Nasprotno pa je prepričanje kandidata, da se je dobro odrezal, odraz njegovega lastnega vtisa in ne tega, kako se je dejansko odrezal. Poleg tega je treba uspešnost v vsakem primeru meriti glede na uspešnost vseh drugih kandidatov. EPSO je dodal, da samoocena kandidata ne dokazuje, da je odbor storil napako pri presoji, in se v zvezi s tem skliceval na zadevo T-53/00, Angioli proti Komisiji (7).

EPSO je na koncu navedel, da je pritožniku zadostno obrazložil odločitev natečajne komisije v zvezi z njegovim testom (c), in sicer z (i) uradnim obvestilom o številčni oceni za ta test; (ii) dodatne informacije iz ocenjevalnega lista odbora; in (iii) dodatno pojasnilo iz njegovega dopisa pritožniku z dne 30. junija 2006. Urad EPSO meni, da komisija na natečaju ni dolžna ugotoviti, kako resne ali pomembne so bile posamezne napake in opustitve kandidata, kot bi se to zahtevalo za akademski izpit. Poleg tega odbor ne more predložiti takih informacij, ker nima pooblastil za prevzemanje odgovornosti zunaj svojih pristojnosti, in sicer za izbiro osebja za zadovoljevanje potreb institucij.

Pripombe pritožnika

Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

ODLOČBA

1 Domnevno napačna odločitev o izključitvi pritožnika iz natečaja in s tem povezana trditev

1.1 Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/5/05 za jezikovne administratorje na področju prevajanja, katerih glavni jezik je češčina. Ni opravil pisnega preizkusa (c), ki je od kandidatov zahteval, da iz angleščine v češčino prevedejo splošno besedilo v zvezi z dejavnostmi Evropske unije. Pritožnik je v preskusu (c) dosegel 0,25 točke od 40 (mejna vrednost 20).

Pritožnik je trdil, da je bila odločitev urada EPSO, da ga izključi iz natečaja, napačna, in da bi moral urad EPSO ponovno oceniti njegov pisni preizkus (c) in ga pripustiti k ustnemu preizkusu.

V podporo svoji trditvi je omenil svojo izobrazbo, delovne izkušnje kot prevajalec in sodni tolmač ter stalno strokovno usposabljanje. Glede na navedeno je menil, da je najboljši kandidat za navedeno delovno mesto. Zavrnil je tudi, da bi lahko naredil slovnične napake in napake pri ločilih.

1.2 EPSO je v svojem mnenju podrobneje pojasnil pritožnika v njegovih prejšnjih odgovorih. Pojasnila je, da sta vsak test ocenila vsaj dva ocenjevalca, ki sta delala s fotokopijami, na katerih imena kandidatov niso bila navedena. Ocenjevalci so imeli vse spretnosti, potrebne za opravljanje svojih nalog, in so pri popravku vseh testnih dokumentov upoštevali navodila natečajne komisije v zvezi z delovnimi metodami, s čimer so zagotovili, da so bili vsi kandidati primerjani na podlagi poštenih in enotnih meril.

Urad EPSO je nato navedel, da se je natečajna komisija seznanila z ocenami in pripombami dveh ocenjevalcev, ki sta ocenjevala pritožnikov test (c), ter preverila, ali sta ustrezno uporabila ustrezna merila. Na podlagi tega je odbor za preizkus dodelil številčno oceno in na končnem ocenjevalnem listu za vsako uporabljeno merilo navedel svojo oceno pritožnikovega preizkusa (c). Pritožnikova uspešnost je bila ocenjena kot nezadostna v zvezi z vsakim merilom, zato ni dosegel praga uspešnosti.

V zvezi s pritožnikovim prepričanjem, da je najprimernejši kandidat za to delovno mesto, je EPSO navedel, da je takšno prepričanje odraz njegovih lastnih vtisov in ne tega, kako je dejansko opravil svoje delo. Vendar se na natečaju veliko kandidatov poteguje za omejeno število delovnih mest, naloga natečajne komisije pa je oceniti uspešnost vsakega kandidata v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov. Pridobljena ocena temelji na uspešnosti kandidata na ta dan. Urad EPSO je dodal, da samoocena kandidata ne dokazuje, da je komisija storila napako pri presoji, in se skliceval na ustrezno sodno prakso (8).

Nazadnje je urad EPSO poudaril, da je bil pritožnikov testni dokument pregledan, vendar odbor ni videl razloga, da bi ga pripomnil, saj je bil že dvakrat anonimno ocenjen, prav tako pa tudi testi vseh kandidatov.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik svojo trditev utemeljil predvsem na dveh elementih. Prvič, pritožnik je prepričan, da je glede na svojo izobrazbo, delovne izkušnje in stalno strokovno usposabljanje najboljši kandidat za delovno mesto jezikovnega administratorja za češki jezik na področju prevajanja. Drugič, pritožnik je prepričan, da v njegovem preizkusu ni bilo nobenih opustitev ali slovničnih in/ali ločilnih napak.

1.4 V zvezi s tem varuh opozarja, da je v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti ocena natečajne komisije pri ocenjevanju kandidatovega znanja in sposobnosti izraz vrednostne presoje in je del široke diskrecijske pravice, ki jo ima komisija (9). V kolikšni meri so bile vrednostne sodbe odbora v zvezi z uspešnostjo kandidata na preizkusu utemeljene, lahko sodišča Skupnosti presojajo le (i) v očitnih primerih kršitve pravil, ki urejajo postopke odbora; (ii) v očitnih primerih očitne napake ali zlorabe pooblastil; ali (iii) če je odbor očitno prekoračil meje svoje diskrecijske pravice (10).

Varuh človekovih pravic meni, da bi moral njegov pregled v okviru te pritožbe temeljiti na enakem pristopu. Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da pritožnik v tej zadevi ni predložil nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da se je kateri koli od zgoraj navedenih primerov uresničil.

1.5 Poleg tega, kot je poudaril urad EPSO, samoocena kandidata ne dokazuje, da je natečajna komisija storila napako pri presoji (11).

1.6 V teh okoliščinah pritožnikovo prepričanje, da je bil glede na svojo izobrazbo, delovne izkušnje in poklicno usposobljenost najboljši kandidat za zadevno delovno mesto, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev trditve, da je bila odločitev urada EPSO, da ga izključi iz natečaja, napačna, ali s tem povezane trditve. Poleg tega je natečajna komisija v skladu z razpisom natečaja (12) dejansko pregledala pritožnikov test. Varuh človekovih pravic pa ni seznanjen z nobenim pravilom, ki bi od natečajne komisije zahtevalo, da pri pregledu testov dejansko dodeli različne ocene. Zato varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne najde nobenega primera nepravilnosti.

2 Domnevna nenavedba vsebinskih razlogov za izključitev pritožnika iz natečaja in s tem povezana trditev

2.1 Pritožnik je trdil, da EPSO ni navedel vsebinskih razlogov za njegovo izključitev iz natečaja in da bi mu moral te razloge tudi predložiti.

Pritožnik se je skliceval na odgovore, ki jih je prejel od urada EPSO 30. junija 2006 v odgovor na njegov dopis z dne 6. junija 2006. Urad EPSO je potrdil število točk, dodeljeno za njegov test (c), z utemeljitvijo, da je natečajna komisija ta test ponovno preverila in preverila, da pri ocenjevanju ni prišlo do napake. EPSO je pritožnika tudi obvestil, da odločitev odbora temelji na naslednjih napakah v pritožnikovem testu (c): (i) resne nesporazume glede izvirnega besedila; (ii) slog, ki ni izpolnjeval standardov EU; (iii) nepravilen prevod več odlomkov izvirnega besedila v ciljni jezik; ter (iv) nekaj manjših opustitev ter slovničnih napak in napak pri ločilih. Urad EPSO je pritožniku predložil tudi neoznačeno kopijo testa skupaj z ocenjevalnim listom komisije za ta test, sestavljenim v francoščini (13). V zvezi z zadnjim vidikom je pritožnik zlasti trdil, da ocenjevalni list v francoskem jeziku zanj ni pomemben, in opozoril, da je jezik njegove korespondence z uradom EPSO angleščina.

2.2 EPSO je v svojem mnenju menil, da je pritožniku zadostno obrazložil odločitev natečajne komisije v zvezi z njegovim testom (c) z (i) obvestilom o številčni oceni testa; (ii) dodatne informacije, ki jih vsebuje ocenjevalni list; in (iii) dodatno pojasnilo iz dopisa urada EPSO pritožniku z dne 30. junija 2006.

EPSO je tudi navedel, da v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti v zvezi z natečaji EPSO obvestilo o številčni oceni in pošiljanje ocenjevalnega lista komisije pomenita zadostno pojasnilo za negativno odločitev, in dodal, da komisija ni dolžna ugotoviti, kako resne ali pomembne so bile posamezne napake in opustitve kandidata. EPSO se je prav tako skliceval na sodno prakso Sodišča prve stopnje in na sklepe Evropskega varuha človekovih pravic, v skladu s katerimi odbor ni dolžan napisati svojih pripomb v zvezi z ocenjevanjem kandidata na njegov testni list (14).

EPSO je sklenil, da zato ne more izpolniti pritožnikove zahteve, da se mu predloži seznam napak in opustitev, saj tak dokument ne obstaja.

2.3 Varuh ugotavlja, da se ta vidik pritožbe nanaša predvsem na dostop kandidatov do informacij o resnosti in obsegu napak, ki jih je natečajna komisija ugotovila na natečajih za prevajalce.

To vprašanje je bilo že obravnavano v preiskavi varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbo 674/2004/(MF)PB. Varuh človekovih pravic je v osnutku priporočila v tej zadevi med drugim navedel naslednje točke:

(1) predložitev kopije končnega ocenjevalnega lista natečajne komisije kandidatom je lahko ustrezen pokazatelj ocene komisije v zvezi z napakami in pomanjkljivostmi, ki jih je ugotovila v izpitnem dokumentu kandidata;

(2) kadar ocenjevalni list, ki ga pripravi odbor, zadeva test prevajanja (kot v tem primeru), mora vsebovati informacije ne le o vrstah, temveč tudi o resnosti in obsegu napak ali pomanjkljivosti, ki jih je odbor ugotovil v kandidatovem dokumentu, vendar brez nerazumnega upravnega bremena za odbore (15);

(3) "(...) glede na široko polje proste presoje, ki ga ima odbor pri ocenjevanju uspešnosti kandidatov na preizkusih, odbor ni pravno zavezan ali zavezan, da na podlagi načel dobrega upravljanja kandidatom predloži podrobno mnenje o specifičnih napakah ali pomanjkljivostih, ki jih je ugotovil"(16);

(4) Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da "[...] od natečajne komisije ni mogoče zahtevati, da pri obrazložitvi neuspeha kandidata na preizkusu navede, kateri odgovori kandidata so bili ocenjeni kot neustrezni, ali pojasni, zakaj so bili ti odgovori ocenjeni kot neustrezni."(17)

2.4 Glede na navedeno je varuh človekovih pravic pregledal ocenjevalni list, ki ga je urad EPSO poslal pritožniku. Ugotavlja, da je iz ocenjevalnega lista razvidno, da je izbirna komisija pri ocenjevanju njegovega testa (c) upoštevala naslednja merila:(18)

"● Razumevanje izvornega jezika in izvornega besedila

Razumevanje besedila/sposobnost razumevanja besedila in njegove obravnave

Skladnost in struktura besedila

- Sposobnosti logičnega sklepanja v zvezi s prevajanjem težkih odlomkov

● Ukaz ciljnega jezika

- Jasnost, natančnost, jedrnatost

- Stil, predstavitev".

Poleg tega je ocenjevalni list vseboval naslednje informacije o oceni pritožnikovega testa:

- V oddelku „Splošno vrednotenje“je bilo za obe skupini zgoraj navedenih meril za ocenjevanje označeno najmanjše od petih možnih polj (nezadostno število točk, < 20 točk). Podeljena ocena je bila 0,25 točke od 40.

- V razdelku Pisna ocena je bila označena najnižja od petih možnih ocen: „Nezadosten testni papir, ki ne ustreza zahtevam, povezanim z naravo in ravnjo funkcij natečaja.“(19)

2.5 Poleg tega je EPSO v dopisu z dne 30. junija 2006 pritožniku posredoval naslednje informacije o napakah, ugotovljenih v njegovem testnem dokumentu:

(i) vrste napak ("nesporazumi glede izvirnega besedila"; "stil ni v skladu s standardi EU"; "nepravilen prevod več odlomkov izvirnega besedila v ciljni jezik"; "opustitve ","slovnične napake in napake pri ločilih");

(ii) resnost napak („resni nesporazumi“, „manjše opustitve“); in

(iii) obseg napak ("nepravilen prevod več odlomkov", "nekatere manjše opustitve") (poudarek dodan).

2.6 Glede na navedeno Evropski varuh človekovih pravic meni, da je urad EPSO s tem, ko je pritožniku zagotovil (i) ocenjevalni list, kot je opisan v točki 2.4 zgoraj, in (ii) dodatne informacije, kot so opisane v točki 2.5 zgoraj, ustrezno navedel oceno odbora v zvezi s pritožnikovimi napakami.

Poleg tega opozarja, da se ocenjevalni list nanaša na test prevajanja, katerega namen je oceniti znanje in sposobnosti kandidatov, potrebne za prevajanje besedil v njihov glavni jezik, ki so večinoma politične, pravne, gospodarske, finančne, znanstvene ali tehnične narave ter so pogosto zahtevna in zajemajo vsa področja dejavnosti Evropske unije. Poleg tega je bila pri testu prevajanja posebna pozornost namenjena sposobnosti kandidatov, da razumejo vse vrste težav, ki so pogosto zapletene narave, se hitro odzovejo na spreminjajoče se okoliščine in učinkovito komunicirajo (20).

2.7 Nazadnje, v zvezi z izjavami pritožnika glede dejstva, da je bil ocenjevalni list, ki mu ga je poslal EPSO, napisan v francoščini, varuh človekovih pravic ugotavlja, da se v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (21) dokumenti predložijo v obstoječi različici in obliki. Zdi se torej, da je ta delovni dokument komisije obstajal le v francoščini, ki je bila delovni jezik natečajne komisije. Zato se ne zdi upravičeno od urada EPSO zahtevati, naj predloži angleško različico ocenjevalnega lista. Poleg tega je bila vsebina ocenjevalnega lista pritožniku pojasnjena v angleščini po mnenju urada EPSO in ponovno v tem sklepu.

2.8 Iz vseh zgoraj navedenih razlogov varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti v zvezi z drugo pritožnikovo trditvijo in meni, da njegove s tem povezane trditve ni mogoče sprejeti.

3 Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da preiskava te pritožbe ni razkrila nepravilnosti. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Direktor urada EPSO bo o tej odločitvi obveščen.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Obvestilo o natečaju, objavljeno v UL 2005, C 117 A, str. 3.

(2) Prevod iz francoščine s strani služb varuha človekovih pravic na podlagi mnenja urada EPSO.

(3) Prevod iz francoščine s strani služb varuha človekovih pravic.

(4) Pritožnik take kopije ni zahteval.

(5) Urad EPSO ni navedel konkretnega primera. Varuh človekovih pravic razume, da se sklicuje na zadevo T-19/03, Konstantopoulou proti Sodišču, ZOdl. JU, str. I-A-25 in II-107, točki 32 in 33.

(6) Točka 61 zgoraj navedene sodbe v zadevi Konstantopoulou proti Sodišču, T-19/03; in sklep varuha človekovih pravic o pritožbi 324/2003/MF, ki je na voljo na njegovem spletišču (http://www.ombudsman.europa.eu).

(7) Zadeva T-53/00, Angioli proti Komisiji, RecFP, str. I-A-13 in II-73, točka 94: „Prepričanje [pritožnika ], da je pravilno odgovoril na zastavljena vprašanja (...), ne pomeni neizpodbitnega dokaza o očitni napaki pri presoji [ocenjevalcev]“(prevod iz izvirnika v francoščini, ki ga je predložil EPSO).

(8) Glej opombo 7.

(9) Zadeva T-193/00, Felix proti Komisiji, RecFP, str. I-A-23 in II-101, točka 36.

(10) Zadeva T-294/03, Gibault proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-141 in II-635, točka 41.

(11) Glej opombo 7.

(12) Glej Prilogo k razpisu natečaja (Zahtevki za ponovno preučitev prijav - Pritožbeni postopki - Pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic).

(13) Ocenjevalni list je podrobno opisan na straneh 2 in 3 zgoraj.

(14) Glej opombo 6.

(15) Glej točko 1.6 osnutka priporočila, ki je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).

(16) Glej točko 1.8 osnutka priporočila.

(17) Zadeva T-294/03, Gibault proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-141 in II-635, točka 42.

(18) Glej opombo 2.

(19) Glej opombo 3.

(20) Točka A.I. razpisa natečaja.

(21) UL 2001, L 145, str. 43.