Strasbourg, 25. junija 2007

Spoštovana gospa D.,

maja 2006 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper Evropski parlament. Vaša pritožba se je nanašala na to, da je Parlament izbral kandidate iz ožje skupine potencialnih pogodbenih uslužbencev. Izbrani kandidati bodo opravljali teste/razgovore, ki jih organizira Parlament. Osrednjo skupino je v imenu evropskih institucij, vključno s Parlamentom, izbral Evropski urad za izbor osebja (EPSO).

Dne 17. maja 2006 ste poslali dodatne dokumente v zvezi z vašo pritožbo.

Pritožbo sem 22. junija 2006 posredoval predsedniku Parlamenta. Urad EPSO sem obvestil tudi o vaši pritožbi, če bi želel podati pripombe v zvezi z njo.

Parlament je 6. septembra 2006 poslal mnenje o vaši pritožbi. EPSO je 11. septembra 2006 poslal tudi mnenje o vaši pritožbi.

in 18. septembra 2006 sem vam posredovala mnenji Parlamenta in urada EPSO ter vas pozvala k predložitvi pripomb.

Dne 30. oktobra 2006 ste mi poslali svoje pripombe.

Zdaj vas obveščam o rezultatih opravljenih poizvedb.

PRITOŽBA

Pritožnik je 8. marca 2005 po razpisu za prijavo interesa za izbiro prve skupine osebja za bolgarski in romunski jezik (v nadaljnjem besedilu: razpis) vložil prijavo za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije. Razpis je izvedel Evropski urad za izbor osebja (EPSO) v imenu evropskih institucij, vključno s Parlamentom. Razpis je bil uporabljen za vzpostavitev podatkovne zbirke potencialnih pogodbenih uslužbencev, iz katere bi institucije izbrale kandidate za nadaljnje razgovore/teste.

Pritožnica je uspešno opravila spletno registracijo. Vendar pritožnik ni bil povabljen na izbirne teste ali razgovor s Parlamentom. Vendar je menila, da izpolnjuje merila, določena v razpisu, zlasti ker je diplomirala iz prava na Univerzi v Bukarešti; diploma iz upravnih ved na belgijski visoki šoli za okolje (Haute Ecole); in pet let ustreznih delovnih izkušenj.

Pritožnica je tudi navedla, da v zvezi s svojo prijavo ni prejela nobenih novic neposredno od urada EPSO. Vse informacije, ki jih je pridobila, so bile pridobljene na spletišču urada EPSO.

Pritožnik je 24. junija 2005 uradu EPSO poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zahteval informacije o statusu njegove prijave. Prosila je tudi za informacije o merilih, ki jih Parlament uporablja za izbiro kandidatov za nadaljnje razgovore/preizkuse. Oddelek Parlamenta za notranjo organizacijo je istega dne odgovoril na pritožnikovo elektronsko sporočilo (1). Parlament je izjavil, da je zaključil izbirni postopek za prvo skupino pogodbenih uslužbencev. Parlament je tudi izjavil, da namerava v bližnji prihodnosti izbrati več kandidatov za nadaljnje razgovore/preizkuse in da so izbirni postopek začele tudi druge institucije. Parlament je tudi izjavil, da bo EPSO leta 2006 objavil razpise javnih natečajev za uradnike z znanjem bolgarščine in romunščine. Nazadnje je Parlament poudaril, da bo v zvezi z razpisom stopil v stik samo z osebami, povabljenimi na teste/razgovore. Ker je urad EPSO po razpisu prejel 14 000 prijav, Parlament ni mogel vsakega kandidata posebej obvestiti o statusu njegove prijave.

Pritožnik je v pritožbi evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da merila za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke kandidatov za delovna mesta pogodbenih uslužbencev v bolgarskem in romunskem jeziku, vzpostavljena po razpisu, niso bila pregledna.

Pritožnik je trdil, da bi ga moral Parlament obvestiti o merilih za izbiro kandidatov iz zgornje podatkovne zbirke za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije.

Trdila je tudi, da bi morala biti povabljena na teste ali razgovor.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta

Mnenje Parlamenta lahko povzamemo, kot sledi.

Prvič, Parlament se je skliceval na ozadje zadeve.

Novembra 2004 se je Parlament zaradi načrtovanega pristopa Bolgarije in Romunije k EU odločil, da bo nacionalne parlamente Bolgarije in Romunije povabil, naj imenujejo opazovalce, ki bodo sodelovali pri delu Parlamenta po podpisu pristopne pogodbe. Da bi opazovalcem zagotovili pomoč pri njihovem delu, je Parlament sklenil zaposliti prvo skupino pogodbenih uslužbencev za bolgarski in romunski jezik. Pogodbeni uslužbenci naj bi začeli delati julija 2005.

Urad EPSO je februarja 2005 na zahtevo Parlamenta objavil razpis, ki se je nanašal na številna delovna mesta, vključno z delovnim mestom pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije.

Pogoji za upravičenost so bili določeni v točki A razpisa. Različne faze izbora kandidatov so opisane v točki C razpisa. Na razpis za 226 delovnih mest, ki so bila na voljo v generalnem sekretariatu Parlamenta, se je prijavilo 14 000 ljudi. Za dve delovni mesti pomočnika/upravitelja dosjejev uslužbencev je bilo prijavljenih 254 prijav.

Predizbor kandidatov je bil organiziran na naslednji način.

GD za kadrovske zadeve Parlamenta je iz podatkovne zbirke, ki jo je urad EPSO vzpostavil po razpisu, izbral deset kandidatov za vsako razpoložljivo delovno mesto. Izbira je temeljila na tem, kdo se je zdel najbolj usposobljena oseba v podatkovni zbirki.

Nato sta dva izbirna odbora, eden za kandidate za bolgarski jezik in drugi za kandidate za romunski jezik, preučila dokumentacijo vsakega od desetih kandidatov.

Ti odbori so za vsako prosto delovno mesto izbrali štiri kandidate. Ti štirje kandidati so bili povabljeni na opravljanje testov v Bruslju, Bukarešti ali Sofiji. Pri testih za prevajalce so kandidati opravljali pisne teste, pri vseh drugih delovnih mestih pa ustne teste.

Pisni in ustni preizkusi so potekali junija 2005. Zaposlovanje se je začelo julija 2005. Skoraj vsa razpoložljiva delovna mesta so bila zapolnjena.

Po zaključku zaposlitve je Parlament urad EPSO pozval, naj kandidate prek spletnega mesta urada EPSO obvesti, da je izbirni postopek zaključen. Glede na veliko število kandidatov, ki so se prijavili, tj. 14 000 kandidatov, o svoji prijavi ni bilo mogoče obvestiti vsakega kandidata posebej.

V zvezi s trditvami in trditvami pritožnika je Parlament navedel, da merila in postopek za izbiro pogodbenih uslužbencev niso določeni v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev).

Člen 82(5) Pogojev za zaposlitev določa, da lahko institucije urad EPSO zaprosijo za pomoč pri izbiri pogodbenih uslužbencev. Pogoji za zaposlitev ne predvidevajo, da je zaposlovanje pogodbenih uslužbencev usmerjeno k zagotavljanju, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike. Nasprotno pa člen 27 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na zaposlovanje uradnikov, in člen 12(1) PZDU, ki se nanaša na zaposlovanje začasnih uslužbencev, določata tako zahtevo. Poleg tega notranja pravila Parlamenta o zaposlovanju uradnikov in drugih uslužbencev, ki jih je Parlament sprejel 3. maja 2004, ne predvidevajo posebnega postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev in ne določajo meril za takšno izbiro. Zato ima Parlament široko diskrecijsko pravico pri izbiri pogodbenih uslužbencev. V zvezi s tem je Parlament opozoril, da točka C razpisa določa:

„Institucije bodo v podatkovni zbirki iskale kandidate, ki najbolje ustrezajo njihovim zahtevam, zlasti glede njihove izobrazbe, znanja jezikov in ustreznih delovnih izkušenj. Na razgovor in/ali teste bodo povabljeni samo kandidati, izbrani v predizboru. Vsebino razgovora in/ali testov ter druge potrebne informacije bodo prejeli v vabilu, saj lahko vsaka institucija uporabi svoj sistem izbire. Na tej stopnji se izberejo najboljši kandidati (...).“

V skladu s to določbo so bila merila za predizbor objavljena na spletišču urada EPSO. Vendar so bili o rezultatih teh testov in/ali razgovorov posamično obveščeni samo kandidati, izbrani v predizboru, ki so bili povabljeni na opravljanje testov ali prostovoljno opravljanje testov in/ali razgovorov.

Poleg tega je Parlament opozoril, da merila za upravičenost, kot so opredeljena v razpisu, ustrezajo minimalnim pogojem iz člena 82(2)(b)(i) in (c)(i) Pogojev za zaposlitev za pogodbene uslužbence v funkcionalnih skupinah II, III in IV, v katere spadajo objavljena delovna mesta.

Parlament je menil, da je legitimno, da na podlagi meril za predizbor, določenih v razpisu, k opravljanju testov povabi le omejeno število kandidatov. V podporo temu stališču je Parlament opozoril na široko polje proste presoje, ki ga imajo institucije pri izbiri pogodbenih uslužbencev, in na veliko število kandidatov, ki so bili po razpisu vpisani v podatkovno zbirko.

Vendar so izbirne komisije ugotovile, da ima veliko število kandidatov visoko izobrazbo, znanje jezikov in strokovno znanje ter da je število kandidatov preseglo število prostih delovnih mest.

Pritožnik je očitno visoko usposobljen, stopnja njegovega študija pa močno presega znanja in spretnosti, potrebne za opravljanje nalog pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije. Njena pravna izobrazba in zlasti njene poklicne izkušnje bi jo usposobile za delo administratorke.

Pritožnik ni bil izbran za razgovore/preizkuse, ker se je štelo, da druge prijave, ki so izpolnjevale merila za upravičenost, določena v razpisu, bolj ustrezajo profilu delovnega mesta pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije.

Nazadnje je Parlament navedel, da je javne natečaje za uradnike, rezervirane za državljane Romunije in Bolgarije, medtem objavil urad EPSO, ki je vsem osebam, ki so izpolnjevale pogoje dopustnosti, brez izjeme omogočil sodelovanje na teh natečajih. Parlament bo počakal na objavo rezervnih seznamov, oblikovanih po teh natečajih, da bi do poletja 2007 nadomestil svoje pogodbene uslužbence z uradniki na poskusnem delu.

Zato se ni zdelo potrebno organizirati novega izbirnega postopka za zaposlitev pogodbenih uslužbencev v bolgarskem in romunskem jeziku.

Pripombe urada EPSO

Pripombe urada EPSO je mogoče povzeti, kot sledi.

EPSO je razpis objavil 24. februarja 2005. Podatkovna zbirka kandidatov, ki so se uspešno prijavili po razpisu, naj bi bila na voljo dve leti. Institucije bi lahko v tem obdobju pregledale seznam kandidatov v tej podatkovni zbirki, da bi opravile izbirne postopke in postopke zaposlovanja.

Kar zadeva merila za upravičenost, so morali biti kandidati državljani Bolgarije ali Romunije ali ene od takratnih držav članic EU in biti upravičeni do vseh državljanskih pravic. Imeti so morali "temeljito" znanje bolgarščine ali romunščine kot prvega jezika in "zadovoljivo" znanje angleščine, nemščine ali francoščine kot drugega jezika. Poleg tega so morali izpolnjevati vse obveznosti, ki so jim bile naložene z nacionalno zakonodajo v zvezi s služenjem vojaškega roka, in izpolnjevati zahteve glede značaja zadevnih nalog. Kandidati, ki so se prijavili na delovno mesto asistenta/vodje kadrovske dokumentacije (kot v primeru pritožnika), so morali imeti z diplomo potrjeno posrednješolsko izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj, povezanih s tem delovnim mestom.

V podatkovno zbirko, ki jo je urad EPSO vzpostavil po razpisu, je bilo vključenih 14 000 kandidatov. Pritožnik je bil eden izmed njih.

Urad EPSO je po vzpostavitvi podatkovne zbirke na svojem spletišču objavil naslednje informacije: (i) dejstvo, da je bilo v podatkovno zbirko vključenih 14 000 kandidatov, in (ii) razčlenitev podatkov o kandidatih glede na državljanstvo, glavni jezik ter kategorijo in položaj. Na spletišču urada EPSO je bilo navedeno tudi, da imajo evropske institucije od objave podatkovne zbirke dostop do nje. Za svoje izbirne postopke so bili odgovorni sami. Urad EPSO je ugotovil, da je Parlament predvidel 100 delovnih mest za kandidate za bolgarski jezik in 100 delovnih mest za kandidate za romunski jezik. Druge evropske institucije so menile, da bodo zaposlile kandidate z znanjem teh jezikov do konca leta 2005 ali do začetka leta 2006.

Potem ko je Parlament zaključil izbirni postopek za pogodbene uslužbence za bolgarski in romunski jezik, je urad EPSO na zahtevo Parlamenta na svojem spletnem mestu navedel, da je Parlament zaključil izbor pogodbenih uslužbencev za bolgarski in romunski jezik iz podatkovne zbirke ter da v Parlamentu ni več prostih delovnih mest za pogodbene uslužbence za bolgarski in romunski jezik. Ugotovila je, da bodo od julija 2005 do podatkovne zbirke imele dostop tudi druge evropske institucije.

Pritožnik je 24. junija 2005 zaprosil EPSO za dodatne informacije v zvezi z izborom kandidatov iz podatkovne zbirke. Istega dne je urad EPSO odgovoril, da je Parlament iz podatkovne zbirke izbral prvo skupino kandidatov in da jih je Parlament povabil na opravljanje testov (2). Urad EPSO je dodal, da namerava Parlament iz podatkovne zbirke izbrati dodatne skupine uslužbencev in da bodo tudi druge institucije začele postopke za izbor bolgarskega in romunskega osebja. Urad EPSO je navedel, da glede na število kandidatov, ki so se prijavili na razpis, tj. 14 000 kandidatov, Parlament ni mogel vsakega kandidata posebej obvestiti o statusu njegove prijave.

Pritožnik je 23. julija 2005 ponovil svojo zahtevo z dne 24. junija 2005. EPSO je 25. julija 2005 odgovoril, da Parlament zaključuje postopek zaposlovanja, in če Parlament še ni stopil v stik z njo, to pomeni, da njena prijava v zvezi z zaposlovanjem v Parlamentu ni bila uspešna. Urad EPSO je izjavil, da se mora pritožnik, če želi vedeti, zakaj ni bil izbran iz podatkovne zbirke, obrniti neposredno na Parlament. Urad EPSO je dodal, da druge institucije uporabljajo podatkovno zbirko, ki je bila vzpostavljena po razpisu, da bi zaposlile kandidate.

Urad EPSO je ugotovil, da je podatkovno zbirko kandidatov vzpostavil v skladu z merili za pripustitev k natečaju, določenimi v razpisu. Urad EPSO je prek svojega spletnega mesta ustrezno obvestil vse kandidate: (i) o vseh fazah predizbirnega postopka; (ii) da bi vsaka institucija uporabila svoja izbirna merila; in (iii) da bodo na razgovor in/ali teste povabljeni samo kandidati, ki jih bodo institucije izbrale iz podatkovne zbirke. Nazadnje je urad EPSO na zahtevo Parlamenta objavil informacijo, da je bil izbirni postopek Parlamenta zaključen.

Pripombe pritožnika

Če povzamemo, pritožnica je menila, da Parlament njene prijave ni sprejel, ker je bila previsoko kvalificirana za delovno mesto, na katero se je prijavila (glede na to, da je imela univerzitetno diplomo).

Pritožnik se je strinjal, da ima Parlament široko diskrecijsko pravico pri izbiri kandidatov, saj merila za izbor pogodbenih uslužbencev niso določena v pogojih za zaposlitev. Vendar bi moral Parlament spoštovati načelo nediskriminacije. Parlament naj bi s tem, da jo je izključil, ker je imela univerzitetno diplomo, kršil to načelo. Pritožnik se je v zvezi s tem skliceval na sodno prakso Sodišča prve stopnje (zadeva T-60/92 Noonan proti Komisiji (3)).

Poleg tega je pritožnica menila, da je imela, če je izpolnila pogoje, določene v navedenem razpisu, prosto izbiro glede tega, za katero delovno mesto se bo prijavila, in sicer med tistimi, objavljenimi v razpisu.

Poleg tega je menila, da so pogoji za upravičenost, kot so določeni v razpisu, le minimalni pogoji. Pritožnik je tudi navedel, da oddelek „Splošne informacije“ razpisa vsebuje naslednje informacije: "Ta razpis za prijavo interesa je namenjen identifikaciji visoko usposobljenega osebja (...)."

Poleg tega je pritožnik menil, da sta bili za kandidate po razpisu uporabljeni dve vrsti meril, in sicer tajna merila in javna merila. Merila, ki jih je urad EPSO uporabil za izbiro kandidatov za zbirko podatkov, so bila javna, saj so bila objavljena v razpisu, ki ga je urad EPSO objavil na svojem spletišču. Merila, ki so jih institucije uporabile za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke, pa so bila tajna.

Pritožnica je ugotovila, da čeprav je bila seznanjena z merili, ki jih Parlament uporablja za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije šele med preiskavo varuha človekovih pravic, drugi kandidati nikakor niso bili obveščeni o teh merilih v zvezi z delovnimi mesti, za katera so se prijavili.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve

1.1 Pritožnica je v pritožbi trdila, da merila za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke kandidatov za delovna mesta pogodbenih uslužbencev v bolgarskem in romunskem jeziku, ki je bila vzpostavljena po razpisu, niso bila pregledna. Trdila je, da bi jo moral Parlament obvestiti o merilih, ki se uporabljajo za izbiro kandidatov iz zgornje podatkovne zbirke za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije, in da bi jo bilo treba povabiti na teste ali razgovor. Zdi se, da pritožnica v svojih pripombah na mnenje Parlamenta navaja novo trditev, da jo je Parlament diskriminiral, ker je ni izbral, ker je imela univerzitetno diplomo.

1.2 Varuh meni, da bi razširitev obsega njegove preiskave na novo obtožbo neupravičeno odložila odločitev o prvotni pritožbi glede vprašanja preglednosti v zvezi z merili, ki jih Parlament uporablja za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke. Varuh človekovih pravic zato svojo odločitev omejuje na pritožnikove prvotne trditve in trditve. Vendar pritožnik ohrani možnost vložitve nove pritožbe pri varuhu človekovih pravic, če meni, da je to koristno.

2 Informacije o merilih, ki jih Parlament uporablja za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke urada EPSO

2.1 Pritožnik je trdil, da merila, na podlagi katerih so bili iz podatkovne zbirke kandidatov za delovna mesta pogodbenih uslužbencev v bolgarskem in romunskem jeziku, vzpostavljene po razpisu, izbrani kandidati, ki bodo imenovani za pogodbene uslužbence, niso bila pregledna.

Pritožnik je trdil, da bi ga moral Parlament obvestiti o merilih, ki se uporabljajo za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije („prvi zahtevek“).

Trdila je tudi, da bi morala biti povabljena na teste/razgovore („druga zahteva“).

2.2 Če povzamemo, Parlament je v svojem mnenju ugotovil, da merila in postopek za izbiro pogodbenih uslužbencev niso določeni v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: pogoji za zaposlitev). Poleg tega notranja pravila Parlamenta (Réglementation interne relative au recrutment des fonctionnaires et autres agents) ne vsebujejo nobenega sklicevanja na merila in postopek, ki se uporablja za izbiro pogodbenih uslužbencev .. Parlament je opozoril, da pogoji za zaposlitev ne predvidevajo, da bi bilo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev usmerjeno v to, da bi instituciji zagotovili storitve najsposobnejših, najučinkovitejših in neoporečnih uradnikov. Nasprotno pa člen 27 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na zaposlovanje uradnikov, in člen 12(1) PZDU, ki se nanaša na zaposlovanje začasnih uslužbencev, določata tako zahtevo. Poleg tega notranja pravila Parlamenta o zaposlovanju uradnikov in drugih uslužbencev, ki jih je Parlament sprejel 3. maja 2004, ne predvidevajo posebnega postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev in ne določajo meril za takšno izbiro.

Zato ima po mnenju Parlamenta institucija široko diskrecijsko pravico pri izbiri pogodbenih uslužbencev. Glede na to široko polje proste presoje in glede na veliko število kandidatov v podatkovni zbirki po razpisu je bilo legitimno, da je Parlament k opravljanju izbirnih testov povabil le omejeno število kandidatov. Kar zadeva podlago za merila za predvolilne postopke, se je Parlament skliceval na točko C razpisa: „Institucije bodo v podatkovni zbirki iskale predizbirne kandidate, ki najbolje ustrezajo njihovim zahtevam, zlasti glede njihove izobrazbe, znanja jezikov in ustreznih delovnih izkušenj (...).“ Za zadevno delovno mesto (pomočnik/upravitelj dosjejev uslužbencev) je Parlament izbral tiste prijave iz podatkovne zbirke, ki so izpolnjevale merila iz razpisa in so najbolje ustrezale profilu delovnega mesta pomočnika/upravitelja dosjejev uslužbencev. Parlament je tudi izjavil, da ne namerava zaposliti več pogodbenih uslužbencev za bolgarski in romunski jezik.

2.3 Urad EPSO je v svojem mnenju na kratko poudaril, da je odgovoren le za prvo fazo izbora, to je vzpostavitev podatkovne zbirke. V zvezi s tem je EPSO navedel, da so bili kandidati za vpis v to podatkovno zbirko izbrani na podlagi pogojev za pripustitev k natečaju, določenih v točki A razpisa. Institucije so bile izključno odgovorne za nadaljnje faze izbirnega postopka, vključno s predizborom iz podatkovne zbirke kandidatov, ki so bolje ustrezali njihovim potrebam. V zvezi s tem se je urad EPSO skliceval tudi na točko C razpisa.

Urad EPSO je tudi navedel, da je na svojem spletnem mestu objavil vse informacije, ki so pomembne za kandidate. Zlasti je kandidate obvestila o pogojih za prijavo v podatkovno zbirko razpisa (točka A). Obvestil jih je tudi o nadaljnjih fazah izbora v okviru razpisa (točka C). Na zahtevo Parlamenta je urad EPSO na svojem spletnem mestu objavil tudi izjavo, naslovljeno na vse kandidate v podatkovni zbirki, v kateri jih je obvestil, da je Parlament končal izbirni postopek.

2.4 Po preučitvi točke C razpisa varuhinja človekovih pravic razume, da je izbirni postopek obsegal naslednje faze:

1. Preverjanje kandidatov s strani urada EPSO in vzpostavitev podatkovne zbirke.
2. Predizbor kandidatov iz podatkovne zbirke. V tej fazi so institucije pregledale podatkovno zbirko in določile ustrezne kandidate. Kandidati, izbrani v predizboru, bodo morda povabljeni na teste/razgovore.
3. Končni izbor kandidatov za morebitno zaposlitev. V tej fazi so bili kandidati povabljeni na razgovore ali teste oziroma na teste in razgovore. Najboljšim kandidatom je bila ponujena zaposlitev kot pogodbenim uslužbencem.

2.5 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica v svojih pripombah menila, da so merila, ki jih je urad EPSO uporabil za določitev kandidatov, ki bi jih bilo mogoče vključiti v podatkovno zbirko, pregledna.

2.6 Varuhinja človekovih pravic zato razume, da se trditve nanašajo le na merila, ki jih Parlament uporablja za izbiro kandidatov iz podatkovne zbirke, ki jo je vzpostavil urad EPSO v skladu z razpisom, tj. merila, ki se uporabljajo v fazi predizbora.

2.7 V zvezi s predizborom kandidatov varuh ugotavlja, da je v točki C razpisa navedeno, da"bodo institucije v podatkovni zbirki iskale kandidate, ki najbolje ustrezajo njihovim zahtevam, zlasti glede izobrazbe kandidatov´, znanja jezikov in ustreznih delovnih izkušenj. "(poudarek dodan). Točka C razpisa tako določa merila, ki jih morajo institucije (vključno s Parlamentom) uporabiti pri „predhodnem izboru“ kandidatov iz podatkovne zbirke urada EPSO. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da nič ne kaže na to, da bi bilo treba kateremu koli posebnemu merilu izmed treh meril, ki se lahko uporabijo zlasti za določitev, kateri kandidati najbolje ustrezajo zahtevam institucije (tj. izobrazbi, znanju jezikov in ustreznim poklicnim izkušnjam), pripisati večjo težo. V zvezi z merilom „ustrezne delovne izkušnje“ bi lahko kandidati, ki so se želeli zaposliti na delovnih mestih asistenta/vodje dosjejev osebja, iz razpisa zlahka razumeli, da se lahko „ustrezne“ delovne izkušnje nanašajo na delovne izkušnje kot vodje dosjejev.

2.8 Iz izjav Parlamenta v svojem mnenju je razvidno, da je varuhinja človekovih pravic, ker ni posebnih pravil o tem, kako izvajati svojo diskrecijsko pravico pri izbiri pogodbenih uslužbencev, upoštevala merila, določena v razpisu za predizbor kandidatov iz podatkovne zbirke.

2.9 Zadevna merila so bila torej pritožniku znana, saj so bila vključena v razpis. Varuh zato v zvezi s pritožnikovo trditvijo ne najde nobenega primera nepravilnosti.

2.10 Poleg tega je varuhinja seznanjena z izjavami Parlamenta v zvezi z merili, ki se uporabljajo za izbiro kandidatov za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije, da "je bila izbira opravljena na podlagi tega, kdo se zdi najbolj usposobljena oseba v podatkovni zbirki" in da "kandidatura pritožnika ni bila izbrana vnaprej, ker so bile druge kandidature, ki so izpolnjevale merila, določena v razpisu (...), ocenjene kot primernejše za profil delovnega mesta pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije". Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je urad EPSO ob sklicevanju na razpis navedel, da morajo kandidati, ki se prijavljajo na delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije (kot v primeru pritožnika), uspešno zaključiti z diplomo potrjeno posrednješolsko izobrazbo in imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj, povezanih s tem delovnim mestom (poudarek dodan).

V zvezi s tem se zdi, da je bil pritožnik med preiskavo varuha človekovih pravic obveščen o merilih Parlamenta za izbiro kandidatov za delovno mesto pomočnika/vodje kadrovske dokumentacije. Pritožnica se je v svojih pripombah strinjala, da je tako.

Varuhinja človekovih pravic razume, da se pritožnica morda ne strinja z načinom, kako so bila ta merila uporabljena za njeno kandidaturo, in zlasti, da meni, da jo je Parlament diskriminiral, ker je ni izbral, ker je imela univerzitetno diplomo. Varuhinja človekovih pravic je v oddelku 1 zgoraj ugotovila, da ta trditev ni del te preiskave.

2.11 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s prvim pritožnikovim zahtevkom niso upravičene.

2.12 Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, kot je poudaril tudi pritožnik, da se zdi, da Parlament drugih kandidatov, ki niso bili izbrani v predizboru, ni posamično obvestil o statusu njihovih prijav. V zvezi s tem je varuhinja seznanjena s pojasnili urada EPSO in Parlamenta v zvezi s to točko, tj. da zaradi števila 14 000 kandidatov v podatkovni zbirki ni bilo mogoče posamično obvestiti vsakega kandidata o statusu njegove prijave.

2.13 Razlaga urada EPSO in Parlamenta ima svoje prednosti, saj bi vzpostavitev stika z vsemi kandidati vsakič, ko bi bili nekateri kandidati izbrani iz podatkovne zbirke za opravljanje testov in/ali razgovorov, pomenila nesorazmerno breme za institucijo. Vendar meni, da bi bilo v interesu dobrih odnosov z državljani in v skladu z načeli dobrega upravnega ravnanja, če bi se institucije (vključno s Parlamentom) in/ali EPSO v prihodnjih izbirnih postopkih podobne narave vsakemu kandidatu posebej zahvalile za sodelovanje v razpisu in ga obvestile o razlogih, zakaj ga institucije niso izbrale. Lahko bi bilo primerno, da do takega individualnega obveščanja pride, ko različne institucije, ki uporabljajo ustrezno podatkovno zbirko, zaključijo svoje izbirne postopke.

V zvezi s tem bo varuh človekovih pravic podal prvo dodatno pripombo v nadaljevanju.

2.14 V zvezi z drugo pritožnikovo trditvijo, da bi jo bilo treba povabiti na preskuse/razgovore, varuhinja človekovih pravic razume, da se je pritožnik skliceval na izbiro pogodbenih uslužbencev v romunskem jeziku.

2.15 Varuh zato ugotavlja, da je Parlament pojasnil, zakaj se mu ni zdelo koristno organizirati nadaljnjih izbirnih postopkov za pogodbene uslužbence v bolgarskem ali romunskem jeziku.

2.16 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi z drugo pritožnikovo trditvijo niso upravičene.

2.17 Ne glede na ugotovitve iz točk 2.9, 2.11 in 2.16 varuh človekovih pravic meni, da je treba pojasniti njegovo razumevanje številnih izjav Parlamenta. Parlament je v svojem mnenju opozoril, da merila in postopek za izbiro pogodbenih uslužbencev niso določeni v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev). Poleg tega je ugotovil, da notranja pravila Parlamenta (Réglementation interne relative au recrutment des fonctionnaires et autres agents) ne vsebujejo nobenega sklicevanja na merila in postopek izbire pogodbenih uslužbencev. Opozoril je tudi, da pogoji za zaposlitev ne predvidevajo, da bi bilo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev usmerjeno v to, da bi instituciji zagotovili storitve najsposobnejših, najučinkovitejših in neoporečnih uradnikov. Poleg tega je poudarila, da njena notranja pravila o zaposlovanju uradnikov in drugih uslužbencev, ki jih je Parlament sprejel 3. maja 2004, ne predvidevajo posebnega postopka za izbor pogodbenih uslužbencev in ne določajo meril za tak izbor. Parlament je nato navedel, da ima pri izbiri pogodbenih uslužbencev široko diskrecijsko pravico. Glede na to široko polje proste presoje in glede na veliko število kandidatov v podatkovni zbirki po razpisu je bilo legitimno, da je Parlament k opravljanju izbirnih testov povabil le omejeno število kandidatov. Po mnenju varuhinje človekovih pravic pa načela dobrega upravljanja, ki jih mora Parlament spoštovati, tudi če nobena posebna pravila ne zahtevajo, da Parlament zaposli pogodbene uslužbence z najvišjim standardom sposobnosti, učinkovitosti in integritete, zahtevajo, da se tako zaposlovanje izvede v skladu z objektivnimi merili, kar bi vključevalo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev z najvišjim standardom sposobnosti, učinkovitosti in integritete.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Parlament v obravnavani zadevi navaja, da je pri izvajanju svoje diskrecijske pravice dejansko upošteval točko C razpisa. Če povzamemo, je predhodno izbrala kandidate,„ki najbolj ustrezajo [njegovim] potrebam, zlasti glede njihove izobrazbe, znanja jezikov in ustreznih delovnih izkušenj (...)“. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic razume, da je bilo v zadevnem primeru zaposlovanje izvedeno v skladu z objektivnimi merili. Da pa bi pomagal Parlamentu v podobnih razmerah, ki bi se lahko pojavile v prihodnosti, bo varuh človekovih pravic podal še drugo pripombo.

3 Sklepna ugotovitev

V zvezi s pritožnikovo trditvijo varuh človekovih pravic ne najde nobenega primera nepravilnosti v Parlamentu ali uradu EPSO.

Varuh meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s pritožnikovo prvo in drugo trditvijo niso upravičene.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

NADALJNJE OPOZORILO

1. Varuh meni, da bi bilo v interesu dobrih odnosov z državljani in v skladu z načeli dobrega upravnega ravnanja, če bi se institucije (vključno s Parlamentom) in/ali EPSO v prihodnjih izbirnih postopkih podobne narave vsakemu kandidatu posebej zahvalile za sodelovanje v razpisu in ga obvestile o razlogih, zakaj ga institucije niso izbrale. Lahko bi bilo primerno, da do takega individualnega obveščanja pride, ko različne institucije, ki uporabljajo ustrezno podatkovno zbirko, zaključijo svoje izbirne postopke.
2. Varuh človekovih pravic meni, da tudi če ni posebnih pravil, ki bi zahtevala, da Parlament zaposli pogodbene uslužbence z najvišjim standardom sposobnosti, učinkovitosti in integritete, načela dobrega upravljanja, ki jih mora Parlament spoštovati, zahtevajo, da se tako zaposlovanje izvede v skladu z objektivnimi merili, kar bi vključevalo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev z najvišjim standardom sposobnosti, učinkovitosti in integritete.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Pritožnik je svoji pritožbi priložil kopijo tega odgovora.

(2) Na podlagi dokumentov, ki jih je predložila pritožnica, pa se zdi, da je prejela odgovor Parlamenta.

(3) Zadeva T-60/92, Noonan proti Komisiji, Recueil 1996, str. II-215.