Strasbourg, 1. avgusta 2007

Spoštovani gospod X,

Dne 18. aprila 2006 ste v imenu družbe C pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropski agenciji za varnost v letalstvu ("EASA") v zvezi z izvajanjem določb člena 2(3)(a)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 s strani EASA.

V skladu z vašo zahtevo je bila vaša pritožba obravnavana zaupno.

Dne 19. junija 2006 sem pritožbo posredoval izvršnemu direktorju EASA in jo zaprosil za mnenje. EASA je svoje mnenje poslala 27. septembra 2006. Mnenje sem vam posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 27. novembra 2006.

februarja 2007 sem predlagal sporazumno rešitev za EASA v zvezi z vašim primerom, na katero je EASA odgovorila 23. marca 2007. Odgovor sem vam posredoval s pozivom k predložitvi pripomb. Od vas nismo prejeli nobenih pisnih pripomb. Dne 2. julija 2007 so moje službe poklicale vašega uslužbenca, da bi se seznanile s stališčem vašega podjetja v zvezi z zgornjim odgovorom EASA.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je izvršni direktor podjetja C, ki zagotavlja storitve vzdrževanja in popravil zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: podjetje C).

Njegova pritožba se nanaša na izvajanje člena 2(3)(a)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba) s strani EASA. Izvedbena uredba je bila sprejeta na podlagi Uredbe (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (2) ("osnovna uredba").

Pritožnik se v pritožbi sklicuje na člen 2(3) izvedbene uredbe, ki se glasi:

"3. Za proizvod s certifikatom tipa, ki ga je pred 28. septembrom 2003 izdala država članica, se uporabljajo naslednje določbe:

(a) Za tak proizvod se šteje, da mu je bil certifikat tipa izdan v skladu s to uredbo, če:

(i) njegova osnova za certifikacijo tipa je:

- osnovo za certifikacijo tipa JAA za proizvode, ki so bili certificirani po postopkih JAA, kot je opredeljeno v njihovem podatkovnem listu JAA; ali

- za druge proizvode osnovo za certifikacijo tipa, kot je opredeljena v podatkovnem listu certifikata tipa države projektiranja, če je ta država projektiranja:

- državo članico, razen če Agencija ob upoštevanju zlasti uporabljenih plovnostnih kod in obratovalnih izkušenj ugotovi, da taka osnova za certifikacijo tipa ne zagotavlja ravni varnosti, enakovredne tisti, ki jo zahtevata osnovna uredba in ta uredba; ali

- (…)" (poudarek dodan).

Pritožnik se nadalje sklicuje na Sklep izvršnega direktorja EASA št. 2004/01/CF z dne 28. aprila 2004 o izvajanju člena 2(3)(a) izvedbene uredbe (v nadaljnjem besedilu: Sklep 2004/01/CF).

EASA je v Odločbi 2004/01/CF ugotovila, da:

Za proizvode, projektirane v državi članici, se lahko šteje, da jim je bil certifikat tipa izdan v skladu z izvedbeno uredbo le, če ob upoštevanju zlasti uporabljenih plovnostnih kod in obratovalnih izkušenj osnova za certifikacijo tipa zagotavlja raven varnosti, enakovredno tisti, ki jo zahtevata osnovna uredba in izvedbena uredba;

(2) plovnostne kode, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah, niso dovolj znane, da bi zagotavljale ustrezno raven varnosti;

(3) Zadostne podrobnosti o osnovi za certifikacijo tipa, ki jo nekatere države članice uporabljajo pri certificiranju proizvodov, Agenciji trenutno niso na voljo.

(…)

Osnova za certifikacijo tipa za proizvode, navedene v prilogi, morda ne zagotavlja ravni varnosti, enakovredne tisti, ki jo zahtevata osnovna uredba in izvedbena uredba.

Po mnenju pritožnika je razlaga člena 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe z Odločbo 2004/01/CF napačna, zato Odločba 2004/01/CF nima pravne podlage.

Pritožnik zlasti trdi, da dejstvo, da se EASA ni mogla seznaniti z nekaterimi plovnostnimi kodami, ni utemeljen razlog za sklep, da nacionalna osnova za certifikacijo tipa tipov zrakoplovov, navedenih v Prilogi k Odločbi 2004/01/CF, ne zagotavlja ravni varnosti, enakovredne tisti, ki jo zahtevata osnovna uredba in izvedbena uredba („enakovredna raven varnosti“). Po mnenju pritožnika bi bilo treba veljavna pravila razlagati tako, da bi bilo treba za vse zrakoplove, ki so že bili certificirani v državi članici, samodejno šteti, da imajo certifikat tipa, izdan v skladu z izvedbeno uredbo (EASA-TC). Vsako odstopanje od tega načela avtomatičnega priznavanja bi bilo treba ustrezno opredeliti in utemeljiti.

Pritožnik poudarja, da izvedbena uredba pomeni, da se za proizvod šteje, da ima EASA-TC, razen če EASA na podlagi plovnostnih kod in obratovalnih izkušenj ugotovi, da njegova „osnova za certifikacijo tipa“ ne zagotavlja ravni varnosti, enakovredne tisti, ki jo zahtevata osnovna uredba in izvedbena uredba. Vendar Odločba 2004/01/CF pomeni, da se za proizvod ne bo štelo, da ima EASA-TC, razen če EASA na podlagi plovnostnih kod in obratovalnih izkušenj ugotovi, da njegova „osnova za certifikacijo tipa“ zagotavlja enakovredno raven varnosti.

Poleg tega se pritožnik sklicuje na postopek, s katerim EASA določa EASA-TC za tipe zrakoplovov, navedene v Prilogi k Odločbi 2004/01/CF, kot zahteva člen 2(3)(c) Izvedbene uredbe (4). Pritožnik se zlasti sklicuje na pristop EASA k certificiranju nekaterih čeških tipov zrakoplovov. Zadevni tipi zrakoplovov so L 410 UVP, L 410 UVP-E in L 410 UVP-E9, ki jih proizvaja družba Aircraft Industries, a. s. (v nadaljnjem besedilu: AI). AI je imetnik certifikatov o skladnosti, ki jih je izdal češki organ za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: CAA) v zvezi s temi tipi zrakoplovov. Po navedbah pritožnika je EASA izjavila, da je s tehničnega vidika zrakoplov tipa L 410 UVP-E9 sprejemljiv. Pri tej oceni ni bilo nobenih pridržkov. Zrakoplov tipa L 410 UVP-E je sprejemljiv, če se izvedejo nekatere manjše spremembe. EASA še ni temeljito preučila zrakoplova tipa L 410 UVP. Vendar pritožnik meni, da bi se zaradi podobnosti z L 410 UVP-E zanj uporabljal podoben pristop.

AI ne želi, da se tem zrakoplovom podelijo certifikati EASA-TC. Pritožnik navaja, da položaj AI temelji izključno na njegovih poslovnih interesih, saj AI meni, da je nadgradnja letal L 410 UVP-E in L 410 UVP-E9 (z namenom, da se preoblikujeta v L 410 UVP-E20s (5)) vir prihodka.

Po navedbah pritožnika se člen 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe nanaša na uporabljene plovnostne kode in izkušnje pri servisiranju. Ne nanaša se na stališča sedanjega imetnika certifikata o skladnosti. Kljub temu EASA ta stališča upošteva pri uporabi člena 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe. Zato po mnenju pritožnika odločitev EASA, da ne odobri EASA-TC za zgoraj navedene zrakoplove, krši izvedbeno uredbo.

Na podlagi zgornjih izjav je pritožnik navedel naslednje trditve in trditve:

1. Pritožnik trdi, da EASA svoje Odločbe 2004/01/CF ni smela opreti na člen 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe.
2. Trdi tudi, da EASA v nasprotju s členom 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe ni določila EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E.
3. Pritožnik trdi, da bi morala EASA ponovno preučiti svoja stališča glede tipov zrakoplovov, certificiranih v novih državah članicah na splošno.
4. Trdi tudi, da bi morala EASA določiti EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E ter nadaljevati pregled v zvezi z zrakoplovom L 410 UVP, ne da bi upoštevala stališča umetne inteligence.

Poizvedba

Mnenje Evropske agencije za varnost v letalstvu
(EASA)

EASA je v svojem mnenju izrazila nestrinjanje s pritožbo in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti v zvezi s pritožnikom ali C.

Prvič, EASA se je sklicevala na veljavni pravni okvir (osnovno uredbo in izvedbeno uredbo) ter predložila nekatera pojasnila v zvezi z zadevnimi tipi zrakoplovov in mehanizmom certifikacije tipa.

Po mnenju EASA je certifikacija tipa mednarodno sprejeto sredstvo, s katerim regulativni organ odobri "projektiranje" zrakoplova. Certifikat tipa potrjuje, da je projekt zrakoplova skladen z ustreznimi plovnostnimi zahtevami. Skladnost z zahtevami glede plovnosti je mehanizem, s katerim lahko EASA potrdi, da je projekt zrakoplova skladen z osnovno uredbo.

Po pristopu Češke k EU je EASA izdala EASA-TC „EASA.A.026“ za tipa zrakoplovov L-410 UVP-E20 in L-420 (najnovejša modela zrakoplovov, ki ju proizvaja umetna inteligenca). Ti tipi zrakoplovov so bili zasnovani v skladu z dobro znanimi standardi plovnosti (JAR-23 Normal, Utility, Aerobatic in Commuter Category Aeroplanes). Vendar je 76 zrakoplovov, ki jih proizvaja umetna inteligenca in so trenutno registrirani v državah članicah EU, starejših modelov „E“. Med modeli "E" je bil model L-410 UVP-E9 certificiran v skladu z ameriško plovnostno kodo FAR-25. FAR-25 je sprejemljiv za EASA. Drugi model, L-410 UVP-E, je prejel certifikat v skladu z NGLS-2, rusko plovnostno kodo. Agencija EASA trenutno ne pozna dovolj NGLS-2.

Kar zadeva model L-410 UVP-E9, je njegova certifikacija v skladu s FAR-25 vključevala 14 izjem. EASA mora preiskati te izjeme, da bi ugotovila njihov pomen v zvezi s plovnostjo. V zvezi z modelom L-410 UVP-E je EASA predlagala, da se raziščejo fizikalne razlike med modeloma L-410 UVP-E in L-410 UVP-E9 ter na tej podlagi poskuša upravičiti model L-410 UVP-E, čeprav ruski kodeks morda ni neposredno sprejemljiv za EASA.

Po mnenju EASA teh modelov ni mogoče prenesti na njeno odgovornost brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa. AI je trenutni imetnik certifikata o skladnosti. AI pa je zahtevala, da se ti modeli ne prenesejo na odgovornost EASA. EASA je poudarila, da je za določitev podlage za certifikacijo teh modelov potreben tehnični prispevek sedanjega imetnika certifikata tipa. Poleg tega izvedbena uredba zahteva, da mora za veljavnost EASA-TC obstajati ustrezno odobren imetnik EASA-TC, zato je potrebno stalno sodelovanje imetnika EASA-TC.

EASA je opozorila, da zgoraj navedeno stanje pomeni, da zadevni zrakoplov ne bi imel pravne podlage za opravljanje letov po 28. marcu 2007.

AI je ponudila spremembo zadevnega zrakoplova, da bi bil skladen s standardi EASA-TC. Vendar gospodarski subjekti menijo, da so stroški take spremembe pretirano visoki. EASA je navedla, da je bila v stiku z umetno inteligenco, da bi do 28. marca 2007 našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse strani.

1. Neobstoj pravne podlage za sprejetje Odločbe 2004/01/CF

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika je EASA navedla, da je člen 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe pravna podlaga, ki EASA omogoča, da določi podlago za certificiranje tako imenovanih „podedovanih odobritev“. EASA je dodala, da je, ker je odgovorna za zagotavljanje varnosti v civilnem letalstvu, „ne le upravičena, ampak tudi dolžna uporabiti tako imenovano zaščitno besedilo iz člena 2.3(a)(i) kot podlago za ukrepanje, če po njenem mnenju ravni varnosti, določene z Uredbo, niso zagotovljene.“Zavzela je stališče, da je to odgovornost pravilno izvajala s sprejetjem Odločbe 2004/01/CF. EASA je nato pojasnila, da je v Odločbi 2004/01/CF ugotovila, da v času sprejetja izvedbene uredbe ne more zagotoviti, da „osnova za certifikacijo tipa“za več tipov zrakoplovov zagotavlja enakovredno raven varnosti.

EASA se je sklicevala tudi na postopek določanja EASA-TC za tipe zrakoplovov iz Priloge k Odločbi 2004/01/CF, kot zahteva člen 2(3)(c) izvedbene uredbe, in ugotovila, da ta postopek stalno napreduje. Ko bo EASA lahko vzpostavila varno podlago za certifikacijo za tip zrakoplova, naveden v Prilogi k Odločbi 2004/01/CF (to je v prilogi, ki določa, kateri tipi zrakoplovov po mnenju EASA nimajo EASA-TC), se Odločba takoj spremeni, da se navedeni tip zrakoplova črta iz Priloge. Tip se nato spremeni v „odobreno s strani EASA“z EASA-TC. Odločba je bila do zdaj trikrat spremenjena.

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika je EASA zato sklenila, da ima trdno pravno podlago v členu 2(3)(a) izvedbene uredbe za sprejetje in spremembo Odločbe 2004/01/CF.

2. Država članica ni določila EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E

V zvezi s trditvijo, da EASA v nasprotju s členom 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe ni določila EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E, je EASA poudarila, da se osnova za certificiranje določi na podlagi podatkovnega lista certifikata tipa. Če se katera koli informacija iz sistema TCDS z varnostnega vidika zdi nesprejemljiva, se mora EASA z nadaljnjo preiskavo prepričati, da je ohranjena sprejemljiva raven varnosti.

EASA je ponovno poudarila, da te preiskave ni mogoče uspešno izvesti brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa in ustrezne nacionalne uprave za letalstvo. V obravnavani zadevi je položaj sedanjega imetnika certifikata tipa onemogočil to preiskavo, ker je očitno, da AI ni zainteresiran za sodelovanje v postopku prenosa nacionalnega certifikata tipa v EASA-TC. V zvezi s tem se je EASA sklicevala na dopisa, ki ju je AI poslala 4. maja 2006 in 1. junija 2006, ter predložila njuni kopiji (6). EASA je dodala, da ne more prisiliti sedanjega imetnika certifikata tipa, da pomaga pri preoblikovanju nacionalnega certifikata tipa v certifikat EASA-TC. Opozorila je, da ima imetnik EASA-TC tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju stalne plovnosti tipov zrakoplovov, za katere je odgovorna, in da bi vsako nenaklonjenost imetnika EASA-TC sodelovanju v tem postopku resno ogrozila varnost. V zvezi s tem se je EASA sklicevala na člen 21A.44(a)(7) v povezavi s členi 21A.3(8), 21A.3B(9) in 21A.61(10) izvedbene uredbe. Neprekinjena podpora imetnika EASA-TC za tipe, za katere je odgovoren, je zato ključni element varnosti v letalstvu.

3. Trditve pritožnika

Prvič, EASA je obravnavala pritožnikovo trditev, da bi morala na splošno ponovno preučiti svoje stališče glede tipov zrakoplovov, certificiranih v novih državah članicah. EASA je poudarila, da nima „splošnega mnenja“o tipih zrakoplovov, certificiranih v novih državah članicah, vendar bo še naprej ocenjevala vsako vrsto zrakoplova glede na njegove prednosti z vidika varnosti. V zvezi s tem EASA ugotavlja, da „mora EASA uporabljati izvedbeno uredbo, tj. člen 2(3)([a])(i), vključno z njenimi prilogami, kot je bila sestavljena.“EASA je poudarila, da je v tem primeru sklenila, da brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa (AI) ne more ugotoviti, ali so zadevni tipi zrakoplovov varni ali ne. Dejstvo, da ti zrakoplovi izvirajo iz nove države članice, za to ugotovitev ni pomembno.

Drugič, kar zadeva pritožnikovo trditev, da bi morala EASA določiti EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E ter nadaljevati pregled v zvezi z zrakoplovom L 410 UVP, ne da bi upoštevala stališča umetne inteligence, je EASA ponovno poudarila, da brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa ni mogoče varno prenesti nacionalne homologacije v sistem EASA. Poleg tega je EASA ponovno poudarila, da je v skladu s členom 21A.44 izvedbene uredbe imetnik EASA-TC odgovoren za pomembne funkcije nadzora stalne plovnosti. Stalne plovnosti ni mogoče zagotoviti brez stalne aktivne podpore ustreznega imetnika EASA-TC. Nobena določba veljavnega pravnega okvira ne zavezuje imetnika EASA-TC, da še naprej neprostovoljno izvaja te odgovornosti.

V zvezi s tipi zrakoplovov, na katere se nanaša obravnavana zadeva, je EASA izrazila pripravljenost, da nadaljuje postopek njihovega varnega prenosa v sistem EASA, če in ko AI potrdi, da želi imeti EASA-TC. Izida tega procesa na tej stopnji seveda ni mogoče predvideti.

Pripombe pritožnika

Pritožnik se v svojih pripombah ni strinjal z mnenjem EASA. Navedel je, da EASA po njegovem mnenju ni dokazala, da ni kršila izvedbene uredbe.

Opozoril je tudi, da je EASA navedla nepravilne podlage za certificiranje modelov L-410 UVP-E20 in L-410 UVP-E9. Po navedbah pritožnika je pravilna podlaga za certificiranje modela L-410 UVP-E20 FAR-23 (in ne JAR-23, kot je navedla EASA), pravilna podlaga za certificiranje modela L-410 UVP-E9 pa JAR-25 (in ne FAR-25, kot je navedla EASA).

1. Neobstoj pravne podlage za sprejetje Odločbe 2004/01/CF

Pritožnik je izpodbijal izjavo EASA, da je s sprejetjem Odločbe 2004/01/CF pravilno izvajala svoje odgovornosti v skladu s členom 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe. Pritožnik je trdil, da je bila Odločba 2004/01/CF izdana v nasprotju s členom 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe. Pritožnik je poudaril, da v skladu z Odločbo 2004/01/CF zadevnih tipov zrakoplovov ni bilo mogoče prenesti na EASA, ker njihova podlaga za certifikacijo ni bila „dovolj znana“. Po mnenju pritožnika ta razlog, tj. pomanjkanje znanja osebja EASA o ustrezni „osnovi za certifikacijo tipa“, presega člen 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe (v skladu s katerim je razlog za nepredložitev certifikata tipa, da ustrezna „osnova za certifikacijo tipa“ne zagotavlja enakovredne ravni varnosti) in je zato neveljaven.

2. Država članica ni določila EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E

V zvezi z izjavo EASA, da brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa ni mogoče varno prenesti nacionalne homologacije v sistem EASA, je pritožnik navedel, da izvedbena uredba ne določa takega razloga za neprenos tipa zrakoplova. Po mnenju pritožnika mora biti stališče EASA glede morebitnega prenosa izključno tehnično, ob upoštevanju plovnostnih in okoljskih zahtev. Dejstvo, da se sedanji imetnik certifikata tipa morda ne strinja s prenosom, zaradi česar nekateri podatki morda ne bodo na voljo EASA, ni okoliščina, ki bi jo EASA morala upoštevati pri prenosu certifikata tipa. Pritožnik je opozoril, da je bilo to pravno mnenje potrjeno tudi z odgovorom g. Barrota, podpredsednika Evropske komisije in komisarja za promet, na pisno vprašanje P-2266/06CS poslanca Evropskega parlamenta Tomáša Zatloukala. Pritožnik je varuhu človekovih pravic predložil kopijo vprašanja v češčini (ki je bila jezik vprašanja) in prevod odgovora komisarja v češčino (11).

Pritožnik se je skliceval tudi na izjave EASA, v skladu s katerimi (i): certifikacija modela L 410 UVP-E9 v skladu s FAR-25 je bila predmet številnih izjem, ki jih je morala EASA preiskati, da bi ugotovila njihov pomen za plovnost; (ii) EASA je v zvezi z modelom L 410 UVP-E predlagala, da bi kljub temu, da ruski kodeks morda ni neposredno sprejemljiv, preučila fizične razlike med modeloma E in E9 ter na tej podlagi utemeljila model E; in (iii) preiskav EASA, ki so potrebne za določitev podlage za certificiranje modelov L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E, ni mogoče uspešno izvesti brez podpore CAA in sedanjega imetnika certifikata tipa (katerega tehnični prispevek je potreben). V zvezi s tem je pritožnik navedel, da je podpora CAA še vedno mogoča. Navedel je tudi, da je C pripravil analize, ki jih zahteva EASA, in sicer z g. H., upraviteljem certificiranja EASA. H. je potrdil, da načeloma ni pomembno, kdo je pripravil te analize. Po mnenju H. je pomembno, da to preveri nacionalna uprava za letalstvo. CAA je z dopisom z dne 10. aprila 2006, naslovljenim na C, uradno potrdil točnost analiz, ki jih je opravil C (12). Po navedbah pritožnika EASA ne more razglasiti, da so analize, ki jih je potrdil CAA, neprepričljive. Zato je pritožnik trdil, da je bila dokazana enakovredna raven varnosti.

Dodal je, da strah, da umetna inteligenca ne bo več podpirala modelov L 410 UVP-E in L 410 UVP-E9, ni upravičen. AI je večkrat izjavila, da namerava izpolniti vse obveznosti, ki bi jih sedanji imetnik certifikata tipa v skladu s češkim nacionalnim predpisom L-8/A običajno moral izpolniti v zvezi z ustreznimi modeli. Podpora teh modelov bo tako ostala neprekinjena.

Pritožnik je dodal, da je morala EASA v zvezi z modelom L 410 UVP-E najprej oceniti njegovo osnovo za certificiranje, tj. kodo NLGS-2. EASA bi morala začeti preiskavo tehnične zasnove modela L 410 UVP-E šele, ko bi bilo ugotovljeno, da koda NLGS-2 ne zagotavlja zadostne ravni varnosti.

Nazadnje je pritožnik opozoril, da ima EASA kot vrhovna evropska uprava za civilno letalstvo pravico, da od sedanjega imetnika certifikata tipa zahteva kakršno koli izjavo, vključno na primer z analizo razlik med modeli E, E9 in E20, ter da mora sedanji imetnik certifikata tipa tak material dobaviti.

3. Trditve pritožnika

Pritožnik je odgovoril tudi na izjave EASA, v skladu s katerimi: (i) bi še naprej ocenjevala vsak tip zrakoplova glede na njegove prednosti z vidika varnosti; (ii) uporabljati izvedbeno uredbo, to je člen 2(3)(a)(i), kot je bil oblikovan; in (iii) ugotovil, da brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa ne more ugotoviti, ali je varnost zadevnih tipov zrakoplovov zavarovana ali ne.

V zvezi s tem je pritožnik pojasnil, da ne trdi, da bi morala EASA sprejeti kakršen koli zrakoplov, ne da bi ocenila njegovo varnost. Poudaril pa je, da je pristop EASA po njegovem mnenju postopkovno napačen. Nato je navedel, da iz člena 2(3)(a)(i) Izvedbene uredbe izhaja, da bi morala EASA določiti tipe zrakoplovov, za katere meni, da so nesprejemljivi, in navesti tehnične razloge, ki preprečujejo njihovo sprejetje, in ne obratno. Pravna podlaga za pristop, ki ga je predlagal pritožnik, je, da člen 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe določa, da se za zrakoplove z nacionalnim certifikatom tipa šteje, da imajo EASA-TC, razen če EASA določi drugače. Odsotnost podpore in sodelovanja sedanjega imetnika certifikata tipa ni razlog za zavrnitev EASA-TC.

V zvezi s ponavljajočo se izjavo EASA, da brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa ni mogoče varno prenesti nacionalne homologacije v sistem EASA in da nič v veljavnem pravnem okviru imetnika certifikata EASA-TC ne zavezuje k neprostovoljnemu ohranjanju odgovornosti v zvezi s funkcijami nadzora stalne plovnosti, se je pritožnik skliceval na svoje prejšnje argumente. Natančneje, poudaril je, da EASA ima ali lahko ima dovolj gradiva za preiskavo preostalih modelov L 410 in da sedanji imetnik certifikata tipa ne namerava prekiniti svoje podpore tem modelom. Pritožnik je tako vztrajal pri svoji trditvi, da bi morala EASA določiti EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E ter da bi morala nadaljevati pregled v zvezi z zrakoplovom L 410 UVP, ne da bi upoštevala položaj umetne inteligence.

Pritožnik je sklenil, da mora EASA kot upravni organ Skupnosti delovati strogo v skladu z ustreznimi predpisi in v okviru njihovih omejitev.

Pritožnik je izpodbijal tudi argumente iz dopisa AI z dne 1. junija 2006, naslovljenega na EASA (13).

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Po skrbni preučitvi mnenja in pritožnikovih pripomb varuhinja človekovih pravic ni bila zadovoljna, da se je EASA ustrezno odzvala na pritožnikove obtožbe.

Predlog za sporazumno rešitev

Člen 3(5) statuta varuha človekovih pravic (14) določa, da varuh človekovih pravic v največji možni meri skupaj z zadevno institucijo poišče rešitev za odpravo nepravilnosti in ugoditev pritožbi.

Varuhinja človekovih pravic je zato na agencijo EASA naslovila naslednji predlog sporazumne rešitve:

EASA bi lahko razmislila o spremembi Odločbe 2004/01/CF, da bi jo uskladila z izvedbeno uredbo in načeli dobrega upravljanja. V zvezi s tem varuh človekovih pravic poudarja, da izvedbena uredba pooblašča EASA, da ob upoštevanju zlasti uporabljenih plovnostnih kod in obratovalnih izkušenj določi, da „osnova za certifikacijo tipa“(kot je opredeljena v TCDS države projektiranja, ki je država članica) proizvoda, ki ni certificiran po postopkih JAA, ne zagotavlja enakovredne ravni varnosti. Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da nič v tem predlogu sporazumne rešitve EASA ne ovira pri uporabi člena 21A.51 izvedbene uredbe v povezavi s členom 21A.44 izvedbene uredbe za preklic EASA-TC, če meni, da je to primerno.

Odgovor EASA

EASA je v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev opozorila, da je bila Odločba 2004/01/CF sprejeta v kratkem času med sprejetjem izvedbene uredbe in začetkom njene veljavnosti 1. maja 2004 v novih državah članicah. Iz tega je sledilo, da je dolžnost skrbnega ravnanja in previdnosti, naloženo EASA, mogoče izpolniti le z odločitvijo, ki ji omogoča, da pregleda vse načrte in poda obrazložena mnenja za vsak primer posebej.

EASA je v zvezi s predlogom sporazumne rešitve navedla, da je s skupnimi prizadevanji svojega osebja, zadevnih nacionalnih letalskih organov in oblikovalcev zrakoplovov lahko določila „odobreni projekt“za vse zrakoplove, za katere velja Odločba 2004/01/CF in ki spadajo v okvir njenih pristojnosti. To po navedbah EASA vključuje tudi modele L 410, za katere bi bila EASA-TC izdana pred 28. marcem 2007.

EASA je ugotovila, da je bila zato Odločba 2004/01/CF razveljavljena z Odločbo št. 2007/002/C(15), katere izvod je priložila.

Pripombe pritožnika

Pritožnik ni predložil nobenih pisnih pripomb.

Vendar so službe varuha človekovih pravic 2. julija 2007 poklicale člana osebja C, da bi se seznanile s stališčem podjetja glede odgovora EASA na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev.

Med zgoraj navedenim telefonskim pogovorom je uslužbenec C obvestil službe varuha človekovih pravic, da C ceni dejstvo, da je EASA razveljavila svojo Odločbo 2004/01/CF. Vendar je poudaril, da je EASA v novi EASA-TC "TCDS EASA.A.026", izdani 28. marca 2007 (16), za nekatere vrste zrakoplovov (17) navedla serijske številke zrakoplovov, ki jih zajema navedena EASA-TC. Glede na to, da navedene serijske številke pripadajo le zrakoplovom, registriranim v državah članicah EU, bi moral proizvajalec AI spremeniti zrakoplove operatorjev istih tipov zrakoplovov iz tretjih držav, da bi jih lahko upravljali v EU. Zato je bil C le delno zadovoljen z EASA-TC „TCDS EASA.A.026“ in je razmišljal, ali bi lahko v zvezi z EASA-TC uporabil upravne pristope.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik se je v imenu podjetja C ("C") pritožil, da EASA izvaja člen 2(3)(a)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (18) ("Izvedbena uredba"). Za izvajanje tega člena je EASA sprejela Sklep št. 2004/01/CF izvršnega direktorja EASA z dne 28. aprila 2004 o izvajanju člena 2(3)(a) izvedbene uredbe ("Sklep 2004/01/CF"). EASA je v Odločbi 2004/01/CF ugotovila, da „osnova za certifikacijo tipa proizvodov, navedenih v prilogi, morda ne zagotavlja ravni varnosti, enakovredne tisti, ki jo zahtevata osnovna uredba in izvedbena uredba.“(19)

Pritožnik je trdil, da EASA svoje Odločbe 2004/01/CF ni smela opreti na člen 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe. Trdil je tudi, da EASA v nasprotju s členom 2(3)(a)(i) izvedbene uredbe ni določila EASA-TC za zrakoplove L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E. Pritožnik je trdil, da bi morala EASA ponovno preučiti svoja stališča glede tipov zrakoplovov, certificiranih v novih državah članicah na splošno. Trdil je tudi, da bi morala EASA določiti EASA-TC za zrakoplova L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E ter nadaljevati pregled v zvezi z zrakoplovom L 410 UVP, ne da bi upoštevala stališča sedanjega imetnika certifikata tipa.

1.2 EASA je v svojem mnenju izrazila stališče, da ji člen 2(3)(a) izvedbene uredbe daje trdno pravno podlago za sprejetje in spremembo Odločbe 2004/01/CF. EASA je tudi navedla, da nacionalne homologacije ni mogoče varno prenesti v sistem EASA brez podpore sedanjega imetnika certifikata tipa in da nima sredstev, da bi sedanjega imetnika certifikata tipa prisilila k pomoči pri preoblikovanju nacionalnega certifikata tipa v certifikat EASA-TC.

1.3 Pritožnik se v svojih pripombah ni strinjal z mnenjem EASA. Navedel je, da EASA po njegovem mnenju ni dokazala, da ne krši izvedbene uredbe.

1.4 Varuh človekovih pravic ni bil zadovoljen, da se je EASA ustrezno odzvala na trditve pritožnika, zato je predlagal sporazumno rešitev, da bi EASA lahko razmislila o spremembi Odločbe 2004/01/CF, da bi bila skladna z izvedbeno uredbo in načeli dobrega upravljanja.

1.5 V odgovor na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev je EASA navedla, da je lahko določila "odobreni projekt" za vse zrakoplove, za katere velja Odločba 2004/01/CF in ki spadajo v okvir njenih pristojnosti. EASA je dodala, da bo EASA-TC izdana pred 28. marcem 2007 za modele L 410. EASA je ugotovila, da je bila zato Odločba 2004/01/CF razveljavljena z Odločbo 2007/002/C, katere izvod je priložila.

1.6 Varuh človekovih pravic pozdravlja hiter in pozitiven odziv EASA na njegov predlog za sporazumno rešitev te pritožbe.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se v skladu s členom 1 Sklepa št. 2007/002/C „Sklep 2004/01/CF izvršnega direktorja Agencije z dne 28. aprila 2004 o izvajanju člena 2.3(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 razveljavi.“V skladu s členom 3 navedenega sklepa začne slednji veljati 28. marca 2007.

1.7 Varuh tudi ugotavlja, da je EASA 28. marca 2007 izdala EASA-TC "TCDS EASA.A.026"(20), ki med drugim vključuje naslednje modele L 410: L - 410 UVP - turbolet; L – 410 UVP-E; in L 410 UVP-E9.

1.8 Nazadnje varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik pozdravil dejstvo, da je EASA razveljavila svojo Odločbo 2004/01/CF, vendar je bil le delno zadovoljen z EASA-TC "TCDS EASA.A.026" in je razmišljal, ali bi lahko v zvezi z EASA-TC sprejel kakršne koli upravne pristope k EASA.

1.9 Varuh meni, da nadaljnje preiskave te pritožbe niso upravičene, saj je EASA (i) v celoti razveljavila Odločbo 2004/01/CF, ki je bila predmet te pritožbe, in (ii) izdala EASA-TC "TCDS EASA.A.026", ki pa bo verjetno predmet novih upravnih pristopov pritožnika k EASA.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi rezultatov preiskav varuha človekovih pravic se zdi, da nadaljnje preiskave tega primera niso upravičene. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen izvršni direktor EASA.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2003, L 243, str. 6.

(2) UL 2002, L 240, str. 1.

(3) V Prilogi k Sklepu je med drugim navedenih več čeških tipov zrakoplovov.

(4) Glej člen 2(3)(c) izvedbene uredbe, ki se glasi: „Agencija določi certifikat tipa za proizvode, ki ne izpolnjujejo odstavka (a), pred 28. marcem 2007.“

(5) Po navedbah pritožnika se za vozila L 410 UVP-E20 zaradi certifikacije v Nemčiji samodejno šteje, da si zaslužijo certifikat EASA-TC.

(6) V teh dopisih je AI obvestila EASA, da: (i) podpiral bi le prenos modelov L 410 UVP-E9 in L 410 UVP-E ob upoštevanju njune popolne pretvorbe v model L 410 UVP E-20; in (ii) ne bi podprl prenosa starejših modelov L 410 (ki jih ni mogoče pretvoriti v model L 410 UVP E-20). Umetna inteligenca je svoje stališče utemeljila z naslednjimi razlogi: (i) ekonomski razlogi - stroški, ki so nastali v zvezi z razvojem in certificiranjem modela L 410 UVP-E20; ter (ii) tehnične in varnostne razloge, in sicer (a) razlike med projektom tipa L 410 UVP-E in projektom tipa L 410 UVP-E20 ter (b) nezadovoljiv tehnični status več zrakoplovov L 410 UVP-E.

(7) Ta člen se nanaša na obveznosti imetnika EASA-TC, določene v drugih določbah izvedbene uredbe, vključno s členi 21A.3, 21A3B in 21A.61, navedenimi v opombah 8, 9 in 10 spodaj.

(8) Ta določba v bistvu določa, da ima imetnik EASA-TC sistem za zbiranje, preiskovanje in analiziranje poročil in informacij v zvezi z okvarami, motnjami v delovanju, okvarami ali drugimi dogodki, ki povzročajo ali bi lahko povzročili škodljive učinke na stalno plovnost zadevnega proizvoda. Določa tudi nekatere obveznosti poročanja in preiskovanja za imetnika EASA-TC.

(9) Ta določba določa obveznosti imetnika EASA-TC v zvezi s plovnostnimi zahtevami, ki jih izda EASA.

(10) Ta določba določa obveznosti imetnika EASA-TC v zvezi z navodili za stalno plovnost.

(11) Glede na informacije, ki so na voljo na spletni strani Evropskega parlamenta, je bilo vprašanje naslednje:

„Uredba Komisije (ES) št. 1702/2003 določa prenos pristojnosti za izdajo certifikatov tipa za zrakoplove z nacionalnih letalskih organov na Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Uredba vsebuje prehodne določbe, ki se sklicujejo na prenos certifikatov tipa, izdanih pred začetkom veljavnosti uredbe. Člen 2(3) določa:

(…)

Ali iz zgoraj navedene Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 izhaja, da lahko Agencija pri ocenjevanju določenega proizvoda poleg stopnje varnosti upošteva tudi druge dejavnike?“

Odgovor komisarke je bil v francoskem izvirniku naslednji:

"L'Agence européenne de la sécurité aérienne évalue les produits, pièces et équipements aéronautiques au seul regard de leur conformité aux dispositions des articles 5 (navigabilité) et 6 (compatibilité environnementale) du règlement (CE) no 1592/2002 (…)". Par conséquent, dans le cas d'espèce, elle ne saurait fonder son évaluation sur d'autres critères que le niveau de sécurité.“

(12) V zadevnem dopisu je CAA med drugim navedel, da tehnična primerjava C projekta tipa L 410 UVP-E9 s projektom tipa L 410 UVP-E20 ter tehnična primerjava C projekta tipa L 410 UVP-E9 s projektom tipa L 410 UVP-E po njegovem mnenju vsebujeta pravilne in ustrezne informacije.

(13) Pritožnik je zlasti izpodbijal: (i) trditev v zvezi z zapletenostjo razvoja in certificiranja modela L 410 UVP-E20; (ii) argument v zvezi z bistvenimi razlikami med projektom tipa L 410 UVP-E in projektom tipa L 410 UVP-E20; in (iii) najpomembneje, trditev v zvezi z nezadovoljivim tehničnim statusom več zrakoplovov L 410 UVP-E.

(14) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, UL L 113, str. 15.

(15) Sklep izvršnega direktorja EASA z dne 23. marca 2007 o razveljavitvi Sklepa 2004/01/CF izvršnega direktorja EASA z dne 28. aprila 2004 o izvajanju člena 2(3)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003.

(16) EASA-TC je na voljo na spletišču EASA (http://www.easa.europa.eu/doc/Certification/Design_Appro/Aircrafts/TCDS_L_410_Iss%207a.pdf).

(17) Razen L 410 UVP-E20 in L-420. Glej del V „Opombe“ v oddelkih A1, B1, C1 in D1 EASA-TC „TCDS EASA.A.026“.

(18) UL 2003, L 243, str. 6.

(19) V Prilogi k Sklepu je bilo med drugim navedenih več čeških tipov zrakoplovov.

(20) EASA-TC je na voljo na spletišču EASA (http://www.easa.europa.eu/doc/Certification/Design_Appro/Aircrafts/TCDS_L_410_Iss%207a.pdf).