Strasbourg, 30. novembra 2006

Spoštovani gospod Z.,

februarja 2006 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper Evropsko komisijo glede politike programa pripravništva v zvezi s povračilom stroškov letalskih vozovnic.

Pritožbo sem 15. marca 2006 posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 22. maja 2006. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 19. junija 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik, ki je bil pripravnik v Generalnem direktoratu Evropske komisije za okolje med oktobrom 2005 in februarjem 2006, je 8. oktobra 2005 vložil pritožbo pri Uradu za pripravništvo. V svoji pritožbi je trdil, da je politika, ki jo trenutno uporablja program pripravništva Komisije, nepravična v zvezi z nepovrnitvijo stroškov, nastalih zaradi presežne prtljage.

Pritožnik je trdil, da je v pravilih predvideno, da se dejanski stroški letalske vozovnice povrnejo do določene zgornje meje (odvisno od prevožene razdalje), zato se lahko zgodi, da se dvema osebama, ki potujeta z iste razdalje, da bi začeli pripravništvo pri Komisiji, povrneta različno. To pomeni, da če se ena oseba odloči potovati s tradicionalnim letalskim prevoznikom, bi ta oseba (in Komisija, potem ko bi tej osebi povrnila stroške) verjetno plačala več za vozovnico, ki omogoča 30 kilogramov prtljage. Če druga oseba izbere nizkocenovnega letalskega prevoznika, bi bila cena vozovnice cenejša, s čimer bi prihranili denar Komisije v primerjavi s prvo osebo. Vendar bi lahko nizkocenovni letalski potnik prevažal le do 20 kilogramov prtljage, kar verjetno ne bi zadostovalo za osebo, ki mora v kraju napotitve ostati dlje časa. Če zaradi nižje omejitve, ki jo uporabljajo nizkocenovni letalski prevozniki, nekdo presega omejitev teže, bi moral plačati pristojbino za presežno prtljago, ki je Komisija ne povrne. Hkrati bi imele osebe, ki letijo s tradicionalnimi letalskimi prevozniki, višjo omejitev teže. Tako bi bila "pristojbina za presežno prtljago" teh oseb vključena v ceno vozovnice in bi jo Komisija tako povrnila. Pritožnik je menil, da je to nepošteno. Pritožnik je zato zahteval, da se sedanja politika povračila spremeni tako, da se povrnejo tudi stroški za presežno prtljago.

Ker pritožnik ni prejel nobenega odgovora na svojo pritožbo, se je 25. februarja 2006 pritožil pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pritožnik je trdil, da:

(1) politika programa pripravništva v zvezi s povračilom stroškov letalskih vozovnic je bila nepravična.

(2) Komisija ni odgovorila na njegovo pritožbo z dne 8. oktobra 2005.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju povzela naslednje pripombe.

Ta politika, ki jo je Komisija sprejela v zvezi s potnimi stroški, temelji na nadomestilu in ne na povračilu nastalih stroškov. To nadomestilo je sorazmerno z razdaljo med krajem zaposlitve praktikanta in njegovim krajem zaposlitve, pri čemer je zgornja meja določena. Večina praktikantov prejme celotno povračilo stroškov. Podoben sistem obstaja za povračilo potnih stroškov uradnikom Komisije.

Sistem nadomestil za potne stroške je jasno pojasnjen na spletišču o pripravništvih (1). Poleg tega praktikanti te informacije prejmejo skupaj s pogodbo, z dodatnimi vprašanji pa se lahko obrnejo tudi na osebje urada za pripravništvo. Pripravniki so dobro vnaprej seznanjeni z nepovratnimi sredstvi, ki jih bodo prejeli, in pogoji, povezanimi s ponudbo pripravništva, ter te pogoje sprejmejo s podpisom pogodb. Tako lahko praktikanti z vsemi podrobnostmi o nadomestilu za potne stroške približno izračunajo svoje nadomestilo za potne stroške in izberejo rešitev, ki najbolj ustreza njihovim potrebam, na primer v smislu dovoljene prtljage.

Komisija je v zadnjem času znatno povečala nepovratna sredstva, izplačana pripravnikom, kolikor to omogočajo proračunske omejitve. Vendar so štipendije in nadomestila za pripravništvo namenjeni spodbujanju enakega dostopa do pripravništva in ne kritju vseh nastalih stroškov.

V zvezi s pritožbo pritožnika, ki naj bi bila poslana 8. oktobra 2005, niti Urad za pripravništvo niti EAC INFO (informacijske in komunikacijske službe Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo) nista imela sledu o njej. Iz dopisa, ki ga je varuh človekovih pravic 15. marca 2006 poslal Komisiji, ni bilo jasno, ali ga je pritožnik poslal elektronsko ali po pošti. Če bi bila poslana po pošti, bi bila lahko izgubljena, saj je bila poštna številka, navedena na pismu, napačna. Kljub temu je bilo presenetljivo, da pritožnik svoje pritožbe med pripravništvom ni naslovil neposredno na urad za pripravništvo. Ker poleg tega ni prejel nobenega odgovora na svoje vprašanje, bi lahko preveril, ali ga je dejansko prejel. V vsakem primeru bi bil odgovor Komisije enak, kot je navedeno zgoraj.

Komisija je sklenila, da iz pojasnjenih razlogov ne namerava spremeniti svoje politike v zvezi z nadomestilom za potne stroške pripravnikom. Komisija je kljub temu obžalovala, da ni odgovorila na pritožnikovo pritožbo, vendar je poudarila, da ni dokazov o prejemu dopisa, na katerega se je skliceval pritožnik.

Komisija je dodala, da je medtem začela študijo, da bi analizirala strukturo cene vozovnice in preglednost cen. Na podlagi rezultatov te študije bi Komisija lahko pripravila predlog, ki bi potnikom ob nakupu vozovnice omogočil natančnejšo predstavo o strukturi s tem povezanih stroškov.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah z dne 19. junija 2006 vztrajal pri svoji pritožbi in v povzetku navedel naslednje točke:

Pritožnik je navedel, da premisleki Komisije o razlikovanju med „povračilom“ in „nadomestilom“ ter o zgornji meji, določeni za nadomestilo, niso prispevali k pojasnitvi njenega stališča glede poštenosti njene politike. Pritožnik je ugotovil, da je izjava Komisije, da večina praktikantov prejme celotno povračilo potnih stroškov, jasno priznanje dejstva, da imajo številni praktikanti stroške, ki presegajo določeno zgornjo mejo. Ni bilo jasno, ali se je to povračilo nanašalo le na cene vozovnic in ne na stroške presežne prtljage, kar je bil dejansko predmet pritožbe. Poleg tega je pritožnik menil, da je ta znesek povračilo, ker pripravniki prejmejo znesek, ki je enak ceni vozovnice, saj je odvisen od tega, koliko stane vozovnica. Če pa bi šlo za dodatek, bi vsi praktikanti prejeli enak znesek. To bi bila pravična politika, saj bi bili za enako prevoženo razdaljo vsi pripravniki upravičeni do enakega zneska.

Pritožnik je tudi ugotovil, da dejstvo, da je sistem nadomestil za potne stroške pojasnjen na spletišču za pripravništva in je zajet v informacijah, predloženih s pogodbami, ne dokazuje poštenosti politike. Prav tako poštenost ni dokazana z dejstvom, da lahko praktikanti izračunajo nadomestilo za potne stroške in ga tako uredijo na način, ki najbolj ustreza njihovim potrebam. Pritožnik je dodal, da bi si morala Komisija prizadevati za odpravo nepoštenih politik in primerov nepravilnosti. Pritožnik je dodal, da se je pritožil varuhu človekovih pravic v upanju, da bo pomagal pri morebitnem izboljšanju politike, ki jo je sprejela Komisija, in ne pri reševanju njegovega osebnega primera.

Pritožnik je v zvezi s svojim elektronskim sporočilom z dne 8. oktobra 2005 navedel, da ne more navesti, ali je Komisija njegovo elektronsko sporočilo dejansko prejela. Vendar pa ni prejel nobenih poročil o napakah v zvezi z nedostavo e-pošte. Pritožnik je menil, da je do napake pri dostavi morda prišlo zaradi tehničnih napak enega od strežnikov elektronske pošte, vključenih v transakcijo.

Pritožnik je svoje pripombe zaključil z navedbo, da se mu je zdelo bolj koristno osredotočiti se na svojo nalogo in naloge, ko je bil pripravnik, ter se varuhu človekovih pravic pritožiti zaradi nepoštene politike šele ob koncu pripravništva. Kljub temu je menil, da Komisija ni obravnavala temeljnih vzrokov za nepoštenost, na katero se nanaša njegova pritožba.

ODLOČBA

1 Domnevno nepoštena politika programa pripravništva v zvezi s povračilom stroškov letalskih vozovnic

1.1 Pritožnik je trdil, da je politika, ki jo trenutno uporablja program pripravništva Komisije v zvezi s povračilom stroškov letalskih vozovnic, nepravična v zvezi z nepovrnitvijo stroškov, povezanih s presežno prtljago. Po navedbah pritožnika bi se lahko zgodilo, da bi se dvema osebama, ki potujeta iz iste razdalje, da bi začeli pripravništvo pri Komisiji, stroški povrnili različno. Pritožnik je trdil, da če se ena oseba odloči potovati s tradicionalnim letalskim prevoznikom, bi verjetno plačala več za letalsko vozovnico, ki omogoča 30 kilogramov prtljage, če pa se druga oseba odloči za nizkocenovnega letalskega prevoznika, bi bila cena vozovnice cenejša, s čimer bi se prihranil denar Komisije v primerjavi s prvo osebo. V tem primeru bi bilo nizkocenovnemu letalskemu potniku dovoljeno prevažati le do 20 kilogramov prtljage, kar verjetno ne bi zadostovalo za osebo, ki mora v kraju napotitve ostati dlje časa. Če bi ta oseba presegla omejitev teže zaradi nižje omejitve, ki jo uporabljajo nizkocenovni letalski prevozniki, bi morala plačati pristojbino za presežno prtljago, ki je Komisija ne povrne. Hkrati bi imele osebe, ki letijo s tradicionalnimi letalskimi prevozniki, višjo omejitev teže. Tako bi bila "pristojbina za presežno prtljago" teh oseb vključena v ceno vozovnice in bi jo Komisija tako povrnila. Pritožnik je menil, da je to nepošteno.

1.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da sedanja politika v zvezi s potnimi stroški temelji na nadomestilu in ne na povračilu nastalih stroškov. Komisija je pojasnila, da je to nadomestilo sorazmerno z razdaljo med krajem zaposlitve pripravnika in njegovim krajem zaposlitve, pri čemer je določena zgornja meja. Komisija je poudarila, da je sistem nadomestil za potne stroške pojasnjen na spletišču o pripravništvih (2) in da pripravniki te informacije prejmejo tudi s pogodbo, zato lahko približno izračunajo nadomestilo za potne stroške. Praktikanti lahko z vsemi podrobnostmi o nadomestilu za potne stroške izberejo rešitev, ki najbolj ustreza njihovim potrebam, tudi glede dovoljene prtljage. Komisija je dodala, da je pred kratkim znatno povečala nepovratna sredstva, izplačana pripravnikom, kolikor so to dopuščale proračunske omejitve, vendar je vztrajala, da so nepovratna sredstva in nadomestila za pripravništvo namenjeni spodbujanju enakega dostopa do pripravništva in ne kritju vseh nastalih stroškov.

1.3 Pritožnik je ugotovil, da ugotovitve Komisije o razlikovanju med "povračilom" in "nadomestilom" ter o zgornji meji, določeni za nadomestilo, niso prispevale k jasnejšemu stališču Komisije glede poštenosti njene politike. Prav tako ni bilo jasno, ali se je to povračilo nanašalo le na cene vozovnic in ne na stroške presežne prtljage, kar je bil dejansko predmet njegove pritožbe. Menil je, da je ta znesek povračilo, ker pripravniki prejmejo znesek, ki je enak ceni vozovnice, saj je odvisen od tega, koliko stane vozovnica. Če pa bi šlo za dodatek, bi vsi praktikanti prejeli enak znesek. To bi bila pravična politika, saj bi bili za enako prevoženo razdaljo vsi pripravniki upravičeni do enakega zneska. Pritožnik je nadalje ugotovil, da dejstvo, da je bil sistem nadomestil za potne stroške pojasnjen na spletišču za pripravništva in vključen v informacije, predložene s pogodbami, ne dokazuje poštenosti politike. Prav tako poštenost ni bila dokazana z dejstvom, da lahko praktikanti izračunajo nadomestilo za potne stroške in ga tako uredijo na način, ki najbolj ustreza njihovim potrebam.

1.4 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da so veljavna pravila o nadomestilu za potne stroške praktikantov pri Komisiji vsebovana v pravilih, ki urejajo uradni program pripravništev Evropske komisije (3). Točka 6.4.1 (Nadomestilo za potne stroške) določa: „Zaposleni praktikanti lahko prejmejo nadomestilo za potne stroške glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Urad za pripravništvo določi način izračuna tega nadomestila za potne stroške, načine in postopek, ki ga je treba upoštevati. Vse ustrezne informacije so objavljene na spletni strani."(4) Varuh človekovih pravic nadalje ugotavlja, da navedena spletna stran urada za pripravništvo vsebuje podrobne informacije o pogojih za vložitev zahtevka za nadomestilo za potne stroške. Zlasti je jasno pojasnjeno, da se nadomestilo za potne stroške izračuna na podlagi kraja zaposlitve in ima zgornjo mejo plačila (tj. najvišji znesek). Ta zgornja meja temelji na razdalji med krajem zaposlitve (stalni naslov, kot je naveden v prijavnici) in Brusljem. Če so nastali stroški nižji od določene zgornje meje, se dejansko nastali stroški plačajo praktikantu. Če so nastali stroški višji od določene zgornje meje, se pripravniku izplača le znesek, določen kot zgornja meja. Dejansko nastale stroške je mogoče izračunati na dva načina: (i) skupni dejanski stroški povratnega potovanja (na podlagi dokazil); ali (ii) dvakratnik stroška posameznega potovanja (na podlagi dokazil ali če ob zahtevku za nadomestilo ni bila predložena povratna vozovnica). Poleg tega ugotavlja, da so na spletnem mestu izrecno navedeni tudi stroški, ki niso upravičeni do nadomestila za potne stroške. Ta seznam med drugim vsebuje stroške presežne prtljage.

1.5 Na podlagi navedenega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je nadomestilo za potne stroške namenjeno pomoči pripravnikom pri kritju stroškov njihovih potovanj za začetek pripravništva pri Komisiji, ne da bi nujno krilo vse stroške, ki jih imajo pripravniki v zvezi s tem. Varuh človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je nadomestilo za potne stroške sorazmerno z razdaljo med krajem zaposlitve praktikanta in njegovim krajem zaposlitve, ob upoštevanju nekaterih zgornjih mej, in da lahko praktikanti sami izberejo prevozno sredstvo, ki jim najbolj ustreza, ob upoštevanju navedenih zgornjih mej. Pripravniki zato niso dolžni uporabljati nizkocenovnih letalskih prevoznikov namesto drugih letalskih prevoznikov. Opozoriti je treba tudi, da se znesek nadomestila za potne stroške, ki ga je Komisija pripravljena dodeliti, sam po sebi ne zdi nepomemben.

1.6 V navedenih okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svoje trditve, da bi bilo treba program pripravništva Komisije v zvezi s povračilom stroškov letalskih vozovnic šteti za nepoštenega. Varuh človekovih pravic zato v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti Komisije.

2 Komisija domnevno ni odgovorila na pritožbo pritožnika z dne 8. oktobra 2005

2.1 Pritožnik je 8. oktobra 2005 vložil pritožbo pri uradu za pripravništvo in trdil, da je politika, ki jo trenutno uporablja program pripravništva Komisije, nepravična glede nepovrnitve stroškov odvečne prtljage. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija neupravičeno ni odgovorila na njegovo pritožbo.

2.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da niti Urad za pripravništvo niti EAC INFO (informacijske in komunikacijske službe Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo) nista imela sledu o pritožnikovi pritožbi, ki naj bi bila poslana 8. oktobra 2005, in da ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila poslana elektronsko ali po navadni pošti. V slednjem primeru bi lahko bila izgubljena, ker je dopis, ki ga je varuh človekovih pravic 15. marca 2006 poslal Komisiji, vseboval napačno poštno številko. Kljub temu je bilo presenetljivo, da pritožnik pritožbe ni naslovil neposredno na urad za pripravništvo, ko je bil pripravnik, in ker ni prejel odgovora, ni preveril, ali ga je dejansko prejel. Komisija je izrazila obžalovanje, ker ni odgovorila na pritožnikovo pritožbo, vendar je poudarila, da ni dokazov o prejemu dopisa, na katerega se je skliceval pritožnik.

2.3 Pritožnik je ugotovil, da ne more navesti, ali je Komisija dejansko prejela njegovo elektronsko sporočilo z dne 8. oktobra 2005. Vendar pa ni prejel nobenih poročil o napakah v zvezi z nedostavo e-pošte. Menil je, da bi do napake pri dostavi lahko prišlo zaradi tehničnih napak enega od e-poštnih strežnikov, vključenih v transakcijo.

2.4 Na podlagi zgoraj navedenega Varuh meni, da ni mogoče ugotoviti, ali je bila pritožnikova pritožba z dne 8. oktobra 2005, naslovljena na Urad za pripravništvo, poslana po elektronski pošti ali navadni pošti. Pritožnik, ki trdi, da je svoje sporočilo poslal po elektronski pošti, se zdi, da se sam strinja, da Komisija verjetno ni odgovorila zaradi tehničnih težav. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija v svojem mnenju z dne 22. maja 2006 odgovorila na vprašanja, izpostavljena v pritožbi pritožnika z dne 8. oktobra 2005. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Na voljo na spletišču Komisije (http://ec.europa.eu/stages/information/travel_en.htm#infotab3).

(2) Na voljo na spletišču Komisije (http://ec.europa.eu/stages/information/travel_en.htm#infotab3).

(3) Odločba Komisije z dne 2.03.2005 - C(2005) 458.

(4) Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so ista pravila v točki 2.2 (Kvalifikacije) navedena na spletišču urada za pripravništvo (http://ec.europa.eu/stages).