Strasbourg, 21. decembra 2006

Spoštovani gospod P.,

januarja 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo, ker ta institucija ni odgovorila na vašo korespondenco.

Dne 23. februarja 2006 so moje službe neuradno stopile v stik s Komisijo v zvezi z vašim primerom.

marca 2006 sem obvestil predsednika Komisije o vaši pritožbi in ga prosil, naj do 30. junija 2006 predloži mnenje.

Po telefonskem pogovoru z mojim sekretariatom ste 24. maja 2006 poslali dodatne informacije, ki sem jih potrdil in 12. junija 2006 posredoval Komisiji.

Komisija je 23. junija 2006 zaprosila za podaljšanje roka za izdajo mnenja do 31. julija 2006, kar sem odobril 3. julija 2006. O tem podaljšanju ste bili obveščeni z dopisom z istega dne. Dne 21. septembra 2006 sem Komisijo pozval, naj svoje mnenje pošlje najpozneje do 30. septembra 2006.

Komisija je 4. oktobra 2006 svoje mnenje poslala v angleščini. Komisija je 12. oktobra 2006 poslala prevod svojega mnenja v španščino, ki vam ga je 19. oktobra 2006 poslala s pozivom k predložitvi pripomb.

Dne 2. novembra 2006 ste mi poslali svoje pripombe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Dejstva v zadevi so po mnenju pritožnika, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je 8. novembra 2000 na Komisijo naslovil dopis, v katerem je zaprosil za pomoč pri reševanju težave s španskim pravosodnim sistemom. Komisija mu je 20. novembra 2000 poslala potrdilo o prejemu, v katerem je pojasnila, da je po prejemu pritožnikove korespondence 17. novembra 2000 dobila referenčno številko (sklic SG00A/14502) in da je bila dodeljena Generalnemu direktoratu Komisije za pravosodje in notranje zadeve. Vendar pritožnik ni nikoli prejel vsebinskega odgovora.

Pritožnik je v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je to, da Komisija po petih letih ni odgovorila na njegovo korespondenco, nesprejemljivo, in varuha človekovih pravic pozval, naj razišče razmere.

Sekretariat varuha človekovih pravic je 23. februarja 2006 stopil v stik s Komisijo, da bi pridobil informacije o ravnanju s pritožnikovo korespondenco. Glede na rezultate tega stika je varuhinja človekovih pravic menila, da zadeve ni primerno obravnavati po posebnem postopku v zvezi z obtožbami, da na korespondenco ni bilo odgovora. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo zaprosila za mnenje.

Trditev, v zvezi s katero je varuhinja človekovih pravic Komisijo prosila za mnenje, je bila naslednja:

Če povzamemo, pritožnik trdi, da Komisija, potem ko je potrdila prejem njegovega dopisa z dne 8. novembra 2000, nanj ni odgovorila.

Varuhinja človekovih pravic je tudi predlagala, da bi Komisija lahko neposredno stopila v stik s pritožnikom, da bi rešila težavo.

Pritožnik je 24. maja 2006 po telefonskem pogovoru s sekretariatom varuha človekovih pravic poslal dodatne informacije, vključno s kopijo potrdila Komisije o prejemu. Pojasnil je tudi, da ni hranil kopije izvirnih dokumentov, poslanih Komisiji. Te informacije so bile Komisiji posredovane 12. junija 2006, da bi jih lahko upoštevala pri pripravi svojega mnenja.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju najprej opisala ozadje zadeve. Pojasnila je, da je njen generalni sekretariat 17. novembra 2000 prejel pismo pritožnika z dne 8. novembra 2000. Ta dopis je bil potrjen 20. novembra 2000 (sklic SG(00)A/14502). Komisija je ugotovila, da je bilo potrdilo o prejemu pritožniku poslano 21. novembra 2000.

Komisija je pojasnila, da je bil pritožnik lastnik in voznik avtobusa v Španiji. V pritožbi Komisiji je pojasnil, da je njegovo podjetje („P. S.L.“) podpisalo pogodbo s španskim podjetjem „Samar“. Trdil je, da je izgubil sodni postopek proti tej družbi zaradi napake svojega španskega odvetnika, ki je namesto vložitve zahtevka proti Samarju v imenu svoje družbe (P. S.L.) to storil v svojem imenu (g. P.). Pritožnik je tudi trdil, da ga je njegov odvetnik prevaral, saj bi lahko namesto ene vložil dve pritožbi, vendar tega ni storil. Poleg tega je pritožnik trdil, da španski sodnik, ki je obravnaval zadevo, ni ustrezno preučil obstoječih dokazov (Odločba Sodišča prve stopnje nº 39 z dne 3. julija 1997). Pritožnik je zato pozval Komisijo, naj reši njegove težave. Komisija je navedla, da je pritožnik v zvezi s tem priložil dopise, ki jih je naslovil na španske organe.

Komisija je opozorila, da so njene službe, potem ko so se nanjo neuradno obrnile službe varuha človekovih pravic, pojasnile, da je pritožnik leta 2003 stopil v stik s Komisijo, da bi zahteval odgovor na njegov dopis. Komisija je obžalovala, da ni bilo zagotovljeno ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi pritožnikove korespondence, saj ji ni odgovorila o vsebini. Komisija se je opravičila, ker ni odgovorila v skladu s svojimi dolžnostmi in pravili.

V zvezi z vsebino pritožnikove korespondence je Komisija menila, da položaj, ki ga je opisal pritožnik v zvezi s svojimi težavami s španskim pravosodnim sistemom, zlasti domnevna napaka pritožnikovega odvetnika, ne spada v pristojnost Komisije, saj v tem primeru ni bila ugotovljena nobena povezava s pravom ES. Komisija je opozorila, da lahko posreduje le v primerih kršitve temeljnih pravic, ki spadajo na področje uporabe prava ES.

Komisija je varuha človekovih pravic obvestila, da so njene službe 14. julija 2006 pritožniku poslale dopis (sklic D/8568), v katerem so se opravičile za zamudo pri odgovoru, in ga obvestila o obsegu pooblastil Komisije. Komisija je v tem dopisu pojasnila, da je imel njegov primer notranjo razsežnost in ni bil povezan s pravom ES, saj se je nanašal na pogodbeno razmerje med dvema španskima družbama (P. S.L. in Samar) in na težavo s španskim pravosodnim sistemom. Komisija je pritožniku svetovala, naj se obrne na pristojne nacionalne organe. Izvod tega dopisa je bil priložen mnenju Komisije.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije navedel, da je bilo ravnanje Komisije nesprejemljivo, saj je na njegovo korespondenco odgovoril šele po posredovanju varuha človekovih pravic.

Pritožnik je pojasnil, da je njegovega odvetnika kaznovala njegova odvetniška zbornica. Omenil je, da nima zadostnih ekonomskih sredstev za začetek novega sodnega postopka in da je zaradi tega utrpel resne finančne izgube. Varuhu človekovih pravic se je zahvalil za njegov interes in trud v tej zadevi.

ODLOČBA

1 Neodgovor na dopis pritožnika

1.1 Pritožnik trdi, da Komisija, potem ko je potrdila prejem njegovega dopisa z dne 8. novembra 2000, nanj ni odgovorila.

Pojasnjuje, da je 8. novembra 2000 na Komisijo naslovil dopis, v katerem mu je poslal potrdilo o prejemu z referenčno številko (sklic SG00A/14502), v skladu s katero je bila njegova korespondenca prejeta 17. novembra 2000 in je bila dodeljena Generalnemu direktoratu Komisije za pravosodje in notranje zadeve. Vendar pritožnik ni nikoli prejel vsebinskega odgovora.

1.2 Komisija je v svojem mnenju potrdila, da je prejela pritožnikov dopis z dne 8. novembra 2000 in poslala potrdilo o prejemu. Komisija je tudi pojasnila, da je pritožnik leta 2003 ponovno stopil v stik s Komisijo, da bi zahteval odgovor na njegov dopis. Komisija je izrazila obžalovanje, ker ni odgovorila o vsebini, priznala, da neizpolnjevanje ni bilo v skladu z njenimi dolžnostmi in pravili, ter se opravičila. Poleg tega je Komisija pojasnila, da je 14. julija 2006 pritožniku poslala dopis, v katerem se je opravičila za zamudo in ga obvestila o obsegu pristojnosti Komisije v zvezi z njegovim primerom.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije navedel, da je bilo ravnanje Komisije nesprejemljivo, saj je na njegovo korespondenco odgovoril šele po posredovanju varuha človekovih pravic.

1.4 Varuh človekovih pravic najprej opozarja, da Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev in kodeks Komisije o dobrem ravnanju javnih uslužbencev Evropske komisije v odnosih z javnostjo vsebujeta posebne določbe v zvezi z odgovori na korespondenco.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija v svojem mnenju priznava, da ni ravnala v skladu s temi določbami.

1.5 Glede na dejstva primera varuh človekovih pravic ne vidi razloga za mnenje, da se Komisija ne bi strinjala s pritožnikovo oceno njegovega ravnanja, navedeno v točki 1.3 zgoraj.

1.6 Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija na to pritožbo odzvala tako, da je odkrito priznala, da ni ukrepala v skladu s svojimi pravili in dolžnostmi, ter da se je pritožniku opravičila neposredno in prek svojega mnenja o pritožbi. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ta odziv. Varuh pozdravlja tudi dejstvo, da je Komisija sama posredovala informacije, da je pritožnik leta 2003 ponovno stopil v stik s Komisijo, da bi zahteval odgovor na njegov dopis, vendar po tem opominu ni bil podan noben odgovor.

1.7 Varuh tudi ugotavlja, da je Komisija zdaj pritožniku podala vsebinski odgovor, ki pa ni podal nobenih drugih trditev.

1.8 V zgoraj opisanih okoliščinah varuh meni, da nadaljnje preiskave te pritožbe niso potrebne.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave niso potrebne, zato primer zaključi.

O tej odločitvi bo obveščen predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS