Strasbourg, 26. julija 2007

Spoštovani gospod M.,

decembra 2005 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo, ker ni odgovorila na vaša pisma.

Pritožbo sem 23. januarja 2006 posredoval predsedniku Komisije. Komisija je 8. junija 2006 poslala svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. Od vas nismo prejeli nobenih pripomb.

6. februarja 2006, 9., 10., 14., 15., 16. in 23. avgusta 2006 ter 9. septembra 2006 ste poslali dodatne dokumente in zahtevali informacije o napredku v zvezi z vašo pritožbo.

Informacije v zvezi z vašo pritožbo in njeno obravnavo sem vam poslal 15. marca 2006, 11. avgusta 2006 ter 4. in 26. septembra 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika se dejstva lahko povzamejo, kot sledi:

Ozadje pritožbe: pritožba 3187/2005/ELB

Pritožnik je 26. septembra 2005 na Generalni direktorat Evropske komisije za proračun (v nadaljnjem besedilu: GD za proračun) naslovil pritožbo v zvezi s kaznijo v višini 12 milijonov EUR, naloženo irskim organom zaradi upravljanja Evropskega socialnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ESS) za obdobje 1994–1999. Ta kazen je bila določena na podlagi revizije, ki je temeljila na retroaktivni uporabi Uredbe Komisije (ES) št. 2064/97 z dne 15. oktobra 1997 o določitvi podrobne ureditve za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 glede finančnega nadzora aktivnosti, ki jih sofinancirajo strukturni skladi, s strani držav članic (1) ("Uredba 2064/97"). Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic z dne 3. in 6. oktobra 2005 trdil, da je Komisija (i) zlorabila svoja pooblastila, ko je zahtevala retroaktivno uporabo Uredbe 2064/97 za Irsko, (ii) kršila načela poštenega postopka, (iii) zadržala informacije in (iv) sprejela nepravilne prakse. Pritožnik trdi, da je bil zaradi retroaktivne uporabe Uredbe obtožen nezakonitega dejanja.

Ker je pritožnik pisal Komisiji le en mesec pred vložitvijo pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic 28. oktobra 2005, je bil obveščen o nedopustnosti svoje pritožbe.

Ta očitek

Pritožnik je 16. decembra 2005 varuhu človekovih pravic poslal novo elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da se je maja 2005 uradno pritožil Generalnemu direktoratu Komisije za regionalno politiko ("GD za regionalno politiko") in drugim službam Komisije. decembra 2005 je varuhu človekovih pravic poslal novo elektronsko sporočilo in mu priložil dopise, ki jih je poslal Komisiji in ki niso bili potrjeni:

Uradna pritožba GD za proračun z dne 6. maja 2005:

V tej pritožbi je pritožnik vprašal, ali ga lahko Komisija obvesti o tem, kako je izvedla revizijo postopka zaključevanja v zvezi s strukturnimi skladi 1994–1999, in potrdi, kdaj je bil izveden postopek certificiranja, kot ga zahteva Uredba 2064/97.

Obvestilo Generalnemu direktoratu za zaposlovanje ("GD za zaposlovanje") z dne 15. julija 2005:

Pritožnikovo obvestilo z dne 15. julija 2005 se je nanašalo na sestanek, ki ga je imel prejšnji dan z uradniki Komisije. Pritožnik se je zahvalil za sestanek in navedel, da bo uradnikom odgovoril v poznejši korespondenci. Ponudil jim je revizijska poročila Arthurja Andersena. Navedel je, da ima dostop do dokazov o zaroti. Navedel je tudi, da ima Komisija zdaj dokaze, da so ji povedali laži, ti dokazi pa so bili najdeni v poročilu Chapman Flood iz leta 2001 in končnem poročilu SBOP iz leta 2002. Trdil je, da so ga posledice retroaktivne uporabe Uredbe močno prizadele in obrekovale, ter pristojne organe pozval, naj priznajo resnico. Nazadnje je v zvezi s tem zaprosil za pomoč.

dopis GD za zaposlovanje z dne 18. julija 2005:

Pritožnik je vprašal, ali je GD za zaposlovanje seznanjen s poročili Arthurja Andersena, poročilom podjetja Chapman Flood Mazars, poročilom podjetja Deloitte&Touche in ali so bile ugotovitve poročila podjetja Chapman Flood Mazars sprejete. Komisijo je tudi pozval, naj potrdi, kaj pomeni izraz „nastali odhodki“. Opozoril je tudi, da (i) je Komisija zahtevala, da se računi ESS plačajo, preden dodeli ustrezna nepovratna sredstva; (ii) Komisija je vedela, da irski organi niso želeli potrditi skladnosti z Uredbo 2064/97; (iii) irski organi so zamudili rok 30. junij; (iv) revizija Komisije iz leta 2001 je bila povezana s prejšnjo neskladnostjo z oddelkom 9 Uredbe 2064/97; in (v) pri reviziji so bile ugotovljene napake v revizijskem postopku, zaradi česar so se uporabljali odhodki iz Uredbe št. 2064/97 do leta 1994.

Pritožnik je v pritožbi trdil, da Komisija ni odgovorila na njegove dopise z dne 6. maja 2005, 15. in 18. julija 2005.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Mnenje Komisije je mogoče povzeti na naslednji način:

Pritožnik je nekdanji direktor irske organizacije, ki je prejela sredstva iz operativnega programa za mala podjetja v okviru ESS, ki se izvaja v pristojnosti irskega ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje. Leta 1999 so irski organi izvedli finančni pregled izdatkov, ki jih je prijavila pritožnikova organizacija v okviru revizijskih in kontrolnih zahtev veljavnih uredb o strukturnih skladih. Po mnenju pritožnika so irski organi sklenili, da se znesek 16 500 IRL šteje za neupravičenega. Po navedbah pritožnika so ga pristojni irski organi pozneje obtožili nezakonitega ravnanja.

Od jeseni 2004 je pritožnik od Komisije večkrat zahteval informacije o izvajanju upravičenosti izdatkov in nadzornih zahtev v skladu z Uredbo Sveta 2082/93 (2) ter o izvajanju Uredbe Komisije 2064/97 (3). V zvezi s tem je pritožnik različnim uradnikom poslal številne elektronske zahteve, v katerih je zahteval podobne informacije. Komisija je odgovorila na vsako od teh zahtev (kopije dopisov so bile priložene mnenju). Komisija je pritožniku odobrila tudi dostop do dokumentov, kadar je bilo njegovim prošnjam mogoče ugoditi v skladu z določbami Uredbe 1049/2001 (4). Komisija je 19. maja 2005 pritožnika obvestila, da v skladu s Kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev meni, da je njegova korespondenca žaljiva in nesmiselna ter da mu ne bo več odgovarjala.

(1) Dopis z dne 6. maja 2005, naslovljen na GD za proračun

Komisija je pojasnila, da so bila poleg različnih trditev edina vprašanja, ki jih je postavil pritožnik, naslednja:

"Zdaj me prosim obvestite, kako je Komisija izvedla revizijo postopka zaključevanja v zvezi z IG 1994–1999 glede na razkritja Arthurja Andersena in priznanje nepoznavanja uredb/odločb EU, zavrnitev generalnih sekretarjev med letoma 1998 in 2001 za potrditev "opazovanja", potrditev "slepega" potrjevanja izdatkov. Evidentiranje vodje revizije EU, da so bila za potrditev odhodkov uporabljena merila, ki niso določena v 2064/97 [ ], itd.

Ali lahko potrdite, kdaj je bil v zvezi z ukrepom 5 operativnega programa za mala podjetja izveden postopek certifikacije v skladu z zahtevami iz člena 2064/97? Gospa [Q.] me je predhodno obvestila, da sta odgovorna [S.] in [P.] irskega oddelka za podjetništvo (DoE). Zanikajo vsako odgovornost ali znanje. Vodja revizije EU ministrstva za energijo ni vrnil mojih klicev.“

Komisija je v dopisih z dne 18. novembra 2004, 4. februarja 2005 in 14. marca 2005 pritožnika obvestila o postopkih, uporabljenih v postopku zaključevanja v obdobju 1994–1999. Komisija je pritožnika obvestila, da poročil, ki jih je izdal Arthur Andersen, ni mogoče obravnavati ločeno od drugih zaključnih revizijskih dejavnosti, ki so jih izvedli pristojni irski organi, tj. enote za notranjo revizijo oddelka za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje.

V istih dopisih je bilo obravnavano tudi drugo vprašanje. Jasno bi moralo biti, da vsi programi strukturnih skladov sledijo istim predpisom. To je potrdila tudi Komisija v svojem dopisu z dne 10. junija 2005, v katerem je v tretjem odstavku navedla, da se pravilna uporaba Uredbe 2064/97 preverja v skladu z istimi standardi v vseh državah članicah. Postopek preverjanja vseh odhodkov, povezanih s strukturnimi skladi, se je začel z začetkom veljavnosti Uredbe 2064/97, tj. 1. januarja 1998, in se je zaključil 31. marca 2003. Za izvajanje teh dejavnosti preverjanja je odgovorna enota za notranjo revizijo oddelka za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje za programe, povezane z ESS.

(2) Dopis z dne 15. julija 2005, naslovljen na GD za zaposlovanje

Po mnenju Komisije ta dopis ni vseboval pravih vprašanj. Kot v svoji prejšnji elektronski korespondenci je pritožnik ponovil svoje obtožbe proti irskim organom in se skliceval na dokaze, ki jih ni predložil službam Komisije. Ob upoštevanju, da se je GD za zaposlovanje odločil prekiniti korespondenco s pritožnikom, ker so njegove zahteve postale nesmiselne in ponavljajoče (glej dopis z dne 19. maja 2005), se je Komisija v skladu s Kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev odločila, da na ta dopis ne bo odgovorila.

(3) Dopis z dne 18. julija 2005, naslovljen na GD za zaposlovanje

Za ta zadnji dopis se je prav tako štelo, da je bil vsebinsko odgovorjen s prejšnjimi odgovori. Zato se je Komisija v skladu z dopisom z dne 19. maja 2005 odločila, da ne bo odgovorila.

Kar zadeva vsebino tega dopisa, so bila vprašanja, zastavljena v njem, že odgovorjena v različnih (elektronskih) odgovorih, ki so bili predhodno poslani pritožniku. GD za zaposlovanje je zapisal, da ni seznanjen z nobenimi revizijskimi poročili, ki so jih izdali Arthur Andersen, Deloitte&Touche in druge zunanje revizijske družbe (dopis z dne 4. februarja 2005).

Na vprašanje v zvezi z "nastalimi odhodki" je bilo odgovorjeno že v dopisu GD za zaposlovanje z dne 18. novembra 2004 in v dopisu GD za regionalno politiko z dne 10. junija 2005.

Druga vprašanja iz pritožnikovega dopisa se nanašajo na notranje irske zadeve, za katere Komisija ni imela dokazov. Zato jih ni mogla upoštevati. Pritožnik je bil o tem večkrat obveščen. Dejansko je irsko ministrstvo za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje imenovalo uradnika posebej za obravnavanje njegovih vprašanj.

Komisija je tudi poudarila, da je bilo pritožniku v poskusu, da bi odgovoril na njegova različna vprašanja, poslanih več drugih odgovorov. V zvezi s tem se je mogoče sklicevati na dopise, poslane 8. julija 2004, 23. decembra 2004, 14. junija 2005 in 11. januarja 2006.

Komisija je menila, da je ustrezno odgovorila na vsa vprašanja pritožnika in mu predložila vsa razpoložljiva dokumentarna dokazila. Vendar službe Komisije ne morejo rešiti težave pritožnika. Kot mu je Komisija večkrat pojasnila, mora namreč svojo pritožbo nasloviti na pristojne irske organe, ki so v prvi vrsti odgovorni za preverjanje in potrjevanje izdatkov. V zvezi s tem je Komisija varuha človekovih pravic opozorila, da Komisija ne more izdati mnenja o zadevnih zadevah, ker so nacionalni organi vložili obtožnico proti pritožniku.

Komisija je svojemu mnenju priložila kopije naslednjih dopisov, poslanih pritožniku:

• dopis GD za zaposlovanje z dne 8. julija 2004,
• dopis GD za zaposlovanje z dne 18. novembra 2004,
• dopis GD za regionalno politiko z dne 23. decembra 2004,
• dopis GD za zaposlovanje z dne 4. februarja 2005,
• dopis GD za zaposlovanje z dne 14. marca 2005,
• dopis GD za zaposlovanje z dne 19. maja 2005,
• dopis GD za regionalno politiko z dne 10. junija 2005,
• dopis GD za zaposlovanje z dne 14. junija 2005,
• dopis GD za proračun z dne 11. januarja 2006.

Pripombe pritožnika

Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

ODLOČBA

1 Domnevna opustitev odgovora na dopise pritožnika

1.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni odgovorila na njegove dopise z dne 6. maja 2005 ter 15. in 18. julija 2005.

1.2 Prvič, varuh opozarja, da načela dobrega upravljanja, ki jih vsebujeta Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije (del 4) in Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev (člen 13), zahtevajo, da Komisija odgovori na korespondenco državljanov.

Varuh nadalje opozarja, da kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije (del 4) določa tudi izjemo od tega pravila v primeru korespondence, ki se lahko razumno šteje za neprimerno, na primer ker se ponavlja, zlorablja in/ali je nesmiselna. Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev vsebuje podobno izjemo (v členu 14).

V tem primeru varuh človekovih pravic ugotavlja, da je GD za zaposlovanje 19. maja 2005 pritožniku poslal dopis, sestavljen iz treh odstavkov. Prvi odstavek se je nanašal na predhodno korespondenco in je določal, da se zdi, da pritožnikova najnovejša elektronska sporočila ponavljajo dejstva in teme, na katere je GD za zaposlovanje že odgovoril. V drugem odstavku so pojasnjene odgovornosti držav članic v skladu z Uredbo 4253/89 (5) in poudarjeno je bilo, da Komisija nima pooblastil za posredovanje v zadevi med pritožnikom in pristojnimi irskimi organi. Tretji odstavek je določal:

"(...) Menim, da so bila vsa vprašanja, ki ste jih zastavili do zdaj, učinkovito obravnavana in da sem vam predložil vsa dokumentarna dokazila in pomoč, za katero ste zaprosili. Zato sem se odločil, da prekinem korespondenco o tej zadevi, saj menim, da se vprašanja, ki ste jih izpostavili v zadnjih elektronskih sporočilih, ponavljajo in so nesmiselna.“

Varuh človekovih pravic meni, da je Komisija glede na posebne okoliščine obravnavane zadeve, in sicer obsežno in izčrpno korespondenco, sprejela ustrezne ukrepe za uskladitev z ustreznimi določbami Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev in svojega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

Vendar varuhinja človekovih pravic predlaga, naj se Komisija v prihodnje izogiba temu, da bi korespondenco opredelila kot ponavljajočo se ali nesmiselno v dopisu, za katerega se zdi, da zagotavlja tudi nove informacije o vsebini zadeve.

Varuh človekovih pravic tudi predlaga, da bi morala Komisija v prihodnje upoštevati, da se izjema v njenem kodeksu uporablja le v primeru korespondence, ki „se lahko razumno šteje za neprimerno“. Zato sklicevanje na izjemo verjetno ni primeren in vljuden način, da bi Komisija drugi stranki prvič sporočila svoje stališče, da nadaljnja korespondenca v zvezi s tem ne bi bila koristna.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija po pismu z dne 19. maja 2005 odgovorila na nekatera nadaljnja pisma pritožnika, na primer 10. junija 2005, 14. junija 2005 in 11. januarja 2006, na druga pisma pa ni odgovorila. Varuhinja človekovih pravic meni, da je koristno preučiti vprašanja, ki se pojavijo v zvezi z vsakim neodgovorjenim pismom pritožnika:

Dopis z dne 6. maja 2005

1.3 V svojem pismu z dne 6. maja 2005 je pritožnik vprašal, ali ga lahko Komisija obvesti o tem, kako je izvedla revizijo procesa zaključevanja v zvezi s strukturnimi skladi 1994-1999, in potrdi, kdaj se je začel postopek certificiranja, kot ga zahteva Uredba 2064/97.

1.4 Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je v dopisih z dne 18. novembra 2004, 4. februarja 2005 in 14. marca 2005 pritožnika obvestila o postopkih, uporabljenih v postopku zapiranja za obdobje 1994-1999. Komisija je pritožnika obvestila, da poročil, ki jih je izdal Arthur Andersen, ni mogoče obravnavati ločeno od drugih zaključnih revizijskih dejavnosti, ki so jih izvedli pristojni irski organi, tj. enote za notranjo revizijo oddelka za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje.

V istih dopisih je bilo obravnavano tudi drugo vprašanje. Jasno bi moralo biti, da vsi programi strukturnih skladov sledijo istim predpisom. To je potrdila tudi Komisija v svojem dopisu z dne 10. junija 2005, v katerem je v tretjem odstavku navedla, da je bila pravilna uporaba Uredbe 2064/97 preverjena v skladu z istimi standardi v vseh državah članicah. Postopek preverjanja vseh odhodkov, povezanih s strukturnimi skladi, se je začel z začetkom veljavnosti Uredbe 2064/97, tj. 1. januarja 1998, in se je zaključil 31. marca 2003. Za izvajanje teh dejavnosti preverjanja je odgovorna enota za notranjo revizijo oddelka za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje za programe, povezane z Evropskim socialnim skladom (ESS).

1.5 Varuh ugotavlja, da Komisija ni izrecno odgovorila na pritožnikovo pismo z dne 6. maja 2005 in da se sklicuje na svoje prejšnje odgovore pritožniku z dne 18. novembra 2004, 4. februarja 2005, 14. marca 2005 ter na odgovor z dne 10. junija 2005.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem dopisu z dne 18. novembra 2004 navedla naslednje:

„Uredba 2064/97 določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nacionalni sistemi upravljanja in nadzora ter prijavljeni izdatki pred potrditvijo v okviru člena 8 te uredbe. Uredba 2064/97 ne zagotavlja okvira za poročanje o odhodkih, določa pa standarde za revizije nacionalnih revizijskih organov (...).

Izdatke ESS in druge odhodke strukturnih skladov je bilo treba revidirati ob upoštevanju vseh ustreznih uredb Sveta in Komisije, ki so se uporabljale v programskem obdobju 1994–1999. Poleg tega Uredba 2064/97 določa več podrobnosti o praktičnem izvajanju odstavka 1 člena 23 Uredbe Sveta 4253/89 (6), spremenjene z Uredbo 2082/93, ki že velja od leta 1989 (...).

[T]revizije vzorca izjav o odhodkih so bile bistvene glede na potrjevanje (skupnih) odhodkov v skladu s členom 8 Uredbe 2064/97. Revizija prijavljenih izdatkov se lahko izvede največ tri leta po tem, ko Komisija plača razliko prispevka Skupnosti za zadevno obliko pomoči. (...)

S plačili pomoči iz strukturnih skladov se lahko povrnejo le dejansko nastali odhodki. To je bilo vedno osrednje načelo upravičenosti strukturnih skladov in je opisano v členu 21 Uredbe Sveta 2082/93 in podatkovnem listu št. 4 o upravičenosti izdatkov. Predplačila ESS so bila v programskem obdobju 94/99 uporabljena za zagotavljanje toka zakladnice državam članicam. Ta predplačila so bila uporabljena med Komisijo in državo članico, medtem ko so morali letni zahtevki držav članic za končno plačilo temeljiti na dejansko nastalih odhodkih. (...) ESS se lahko uveljavlja le na tej podlagi.

(...) zadevo bi morali najprej obravnavati pristojni nacionalni organi. V zvezi s tem menim, da je gospod [M.] z ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje odgovoren za vsa vprašanja v zvezi z vašim primerom (...).“

Komisija je v dopisu z dne 4. februarja 2005 navedla:

"Izvajanje evropskih strukturnih skladov, katerih edini element je Evropski socialni sklad, se izvaja na podlagi preglednosti in partnerstva z državami članicami. (...) Obveznost in načela, ki urejajo finančni nadzor držav članic nad dejavnostmi, ki jih sofinancirajo strukturni skladi, so določena v členu 23(1) Uredbe Sveta (EGS) 2082/93 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) 4253/88. Dejansko je Komisija po ustreznem posvetovanju z državami članicami sprejela Uredbo Komisije št. 2064/97, da bi podrobneje določila najnižjo sprejemljivo raven finančnega nadzora v vsej Skupnosti in podrobno določila minimalne zahteve glede nadzora, ki jih morajo države članice upoštevati. Uredba Komisije št. 2064/97 nikakor ni spremenila pogojev in/ali meril, ki določajo upravičenost nastalih izdatkov (...).

Končno ne morem identificirati poročila Arthurja Andersona, na katerega se sklicujete in ki ga je financirala Komisija brez dodatnih informacij. Vendar je mogoče, da je poročilo, na katerega se sklicujete, sofinanciral Evropski socialni sklad v okviru ukrepa tehnične pomoči operativnih programov in enotnih programskih dokumentov. Vendar bi to poročilo v takem primeru naročili irski organi, Komisija pa ni nujno seznanjena z njegovo vsebino in izidom (...).

Ponavljam, da sta izvajanje in finančni nadzor dejavnosti, ki jih sofinancirajo strukturni skladi, v prvi vrsti odgovornost države članice. Zato vas moram ponovno napotiti na irske organe [, ki so] odgovorni za obravnavo vašega vprašanja.“

Komisija je v dopisu z dne 14. marca 2005 navedla:

"V zvezi s poznim sprejetjem Uredbe Komisije št. 2064/97 sem vam tudi pojasnil (...), v kakšnem okviru se je to zgodilo, in sicer v okviru člena 23(1) Uredbe Sveta št. 4253/89 (7), spremenjene z Uredbo Sveta št. 2082/93, ki že velja od leta 1989. Prepozno sprejetje izvedbenih določb Uredbe Sveta št. 4253/88 je bilo mogoče izpodbijati le s tožbo zaradi nedelovanja v smislu člena 232 ES ali po potrebi z izpodbijanjem Uredbe Komisije št. 2064/97 v dveh mesecih od njenega sprejetja z ničnostno tožbo v smislu člena 230 ES.

Poleg tega je generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije v nedavnem mnenju (zadeva C-199/03) v zvezi z retroaktivno uporabo opredelitve „zadostne revizijske sledi“, kot zahteva člen 2(c) Uredbe Komisije št. 2064/97, navedel:

̀ Next, natančneje, v zvezi z opredelitvijo "zadostne revizijske sledi" ugotavljam, da čeprav je bila ta formalizirana šele leta 1997, to ne pomeni, da je lahko država članica pred tem datumom izvajala operativne programe, sofinancirane iz strukturnih skladov, ne da bi opredelila jasno in natančno pot, "po kateri je mogoče slediti pretoku podatkov naprej in nazaj v okviru sistema upravljanja in notranjega nadzora", s čimer je bilo mogoče oceniti dobro finančno poslovodenje zadevnih projektov. Kot je razvidno iz točke 16 izpodbijane odločbe, se je že pred aprilom 1997 štelo, da je vsak mehanizem, ki ni omogočal uskladitve skupnih zneskov, predloženih Komisiji, z vsemi dokazili o izdatkih in preverjanja vseh sledi financiranja v zvezi z dodelitvijo pomoči Skupnosti, v nasprotju s členoma 4(1) in 13(3) Uredbe št. 2052/88 ter členom 17(2) Uredbe št. 4253/88.“

Poleg tega generalni pravobranilec v istih sklepnih predlogih v zvezi s sprejemanjem ali dopuščanjem nepravilnosti v prejšnjih položajih navaja:

̀ Sodišče je večkrat razsodilo, da kadar je Komisija dopuščala nepravilnosti zaradi pravičnosti, zadevna država članica ne pridobi nobene pravice, da zahteva enako stališče glede nepravilnosti, storjenih v naslednjem proračunskem letu, na podlagi načela pravne varnosti ali načela varstva legitimnih pričakovanj.

Nazadnje, v zvezi s poročili, na katera se sklicujete (Arthur Anderson in Chapman Flood Mazars), lahko samo trdim, da so ta poročila le del revizijskih dejavnosti, izvedenih v okviru zaključka programskega obdobja 1994–1999. Zavedati se morate, da so bile te revizijske dejavnosti dopolnjene z revizijskimi dejavnostmi ob zaključku programa, ki jih je med drugim do marca 2003 izvajala enota za notranjo revizijo Ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, in da bi bilo zato po mojem mnenju neprimerno obravnavati katero koli od njih zunaj njihovega celotnega okvira."

Komisija je v dopisu z dne 10. junija 2005 navedla:

„Kot veste, službe Generalnega direktorata za regionalno politiko na Irskem izvajajo revizije izvajanja Uredbe št. 2064/97 v zvezi z vprašanji, ki jih izpostavljate v zvezi z uporabo te uredbe, revizije nekaterih programov iz obdobja 1994–1999 pa na tej stopnji še potekajo. Generalni direktorat za regionalno politiko bo ob koncu revizijskega postopka lahko sprejel končni sklep o skladnosti irskih organov z Uredbo št. 2064/97 v zvezi z ESRR in zanesljivostjo nacionalnih postopkov za zaključek programov.

(...) Absolutno zavračam trditev, da je Komisija določila "cilje zavrnitve" za Irsko ali katero koli drugo državo članico in da je bila sredi leta 2001 Uredba 2064/97 "reinterpretirana" za dosego teh ciljev. Prav tako vam lahko zagotovim, da se uporaba Uredbe 2064/97 preverja v skladu z istimi standardi v vseh državah članicah.

V zvezi z vašim osebnim primerom lahko samo potrdim odgovor Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti z dne 18. novembra 2004, da je predložitev računov za plačilo, ki niso bili prej kriti, pomenila kršitev takrat veljavnih pravil Skupnosti.“

Po pregledu teh odgovorov varuh človekovih pravic ugotavlja, da obširno obravnavajo postopke v zvezi s programskim obdobjem strukturnih skladov 1994–1999. Varuh zato meni, da je Komisija v svojih prejšnjih dopisih pritožniku že ustrezno odgovorila na vprašanja, ki jih je pritožnik izpostavil v svojem dopisu z dne 6. maja 2005. Vendar pa varuhinja človekovih pravic Komisijo opozarja na naslednjo pripombo v nadaljevanju.

Dopis z dne 15. julija 2005

1.6 Pritožnikovo sporočilo z dne 15. julija 2005 se je nanašalo na sestanek, ki ga je imel prejšnji dan z uradniki Komisije. Pritožnik se je zahvalil za sestanek in navedel, da bo uradnikom odgovoril v poznejši korespondenci. Ponudil jim je, da jim pošlje revizijska poročila Arthurja Andersena in navedel, da je imel dostop do dokazov o zaroti. Navedel je tudi, da ima Komisija zdaj dokaze, da so ji povedali laži, ti dokazi pa so bili najdeni v poročilu Chapman Flood iz leta 2001 in končnem poročilu SBOP iz leta 2002. Trdil je, da so ga posledice retroaktivne uporabe Uredbe močno prizadele in obrekovale, ter pristojne organe pozval, naj priznajo resnico. Nazadnje je v zvezi s tem zaprosil za pomoč.

1.7 Komisija je v svojem mnenju navedla, da ta dopis ne vsebuje pravih vprašanj. Kot v svoji prejšnji elektronski korespondenci je pritožnik ponovil svoje obtožbe proti irskim organom in se skliceval na dokaze, ki jih ni predložil službam Komisije. Glede na to, da se je GD za zaposlovanje odločil prekiniti korespondenco s pritožnikom, ker so njegove zahteve postale nesmiselne in ponavljajoče se, je bilo v skladu s kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev odločeno, da se na ta dopis ne odgovori.

1.8 Varuhinja človekovih pravic po preučitvi pritožnikovega pisma ugotavlja, da je Komisija v prejšnjih pismih obravnavala vprašanja, ki jih je izpostavil pritožnik, zlasti naslednje:

• dopis z dne 18. novembra 2004: "(...) zadevo bi morali najprej obravnavati pristojni nacionalni organi. V zvezi s tem menim, da je gospod [M.] z ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje odgovoren za vsa vprašanja v zvezi z vašim primerom (...).“
• dopis z dne 4. februarja 2005: „Ponoviti moram, da sta izvajanje in finančni nadzor dejavnosti, ki jih sofinancirajo strukturni skladi, v prvi vrsti odgovornost države članice. Zato vas moram ponovno napotiti na irske organe [, ki so] odgovorni za obravnavo vašega vprašanja.“
• dopis z dne 14. marca 2005: "Na koncu lahko v zvezi s poročili, na katera se sklicujete (Arthur Anderson in Chapman Flood Mazars), navedem le, da so ta poročila le del revizijskih dejavnosti, izvedenih v okviru zaključka programskega obdobja 1994–1999. Zavedati se morate, da so bile te revizijske dejavnosti dopolnjene z revizijskimi dejavnostmi ob zaključku programa, ki jih je med drugim do marca 2003 izvajala enota za notranjo revizijo Ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, in da bi bilo zato po mojem mnenju neprimerno obravnavati katero koli od njih zunaj njihovega celotnega okvira."
• Dopis z dne 19. maja 2005: "(...) kar zadeva obtožbe (...) zoper vas in vprašanja, ki izhajajo iz tega, lahko samo potrdim, da je v skladu s členom 23(1) Uredbe Sveta št. 4253/89(8), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta št. 2082/93, predvsem v pristojnosti držav članic, tj. Irske, da preprečijo nepravilnosti in ukrepajo proti njim ter izterjajo vse zneske, izgubljene zaradi nepravilnosti ali malomarnosti. Obtožbe zoper vas so torej zadeva med vami in pristojnimi irskimi organi, tj. oddelkom za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje. Poudariti moram, da Komisija nima pooblastil za posredovanje v tej zadevi.“

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svoji prejšnji korespondenci s pritožnikom ustrezno obravnavala vprašanja, zastavljena v dopisu z dne 15. julija 2005. Vendar pa varuhinja človekovih pravic Komisijo opozarja na naslednjo pripombo v nadaljevanju.

Dopis z dne 18. julija 2005

1.9 V svojem dopisu z dne 18. julija 2005 je pritožnik vprašal, ali je GD za zaposlovanje seznanjen s poročili Arthurja Andersena, poročilom Chapman Flood Mazars, poročilom Deloitte&Touche in ali so bile ugotovitve poročila Chapman Flood Mazars sprejete. Komisijo je tudi pozval, naj potrdi, kaj pomeni izraz „nastali odhodki“. Opozoril je tudi, da (i) je Komisija zahtevala plačilo računov ESS, preden je dodelila ustrezna nepovratna sredstva; (ii) Komisija je vedela, da irski organi niso želeli potrditi skladnosti z Uredbo 2064/97; (iii) irski organi so zamudili rok 30. junij; (iv) revizija Komisije iz leta 2001 je bila povezana s prejšnjo neskladnostjo z oddelkom 9 Uredbe 2064/97; in (v) pri reviziji so bile ugotovljene napake v revizijskem postopku, zaradi česar so se uporabljali odhodki iz Uredbe št. 2064/97 do leta 1994.

1.10 Komisija je v svojem mnenju navedla, da se prav tako šteje, da so na ta dopis vsebinsko odgovorili prejšnji odgovori, zato se je v skladu z dopisom z dne 19. maja 2005 odločila, da nanj ne bo odgovorila.

Kar zadeva vsebino tega dopisa, so bili odgovori na vprašanja iz tega dopisa že podani v različnih (elektronskih) odgovorih, ki so bili predhodno poslani pritožniku. GD za zaposlovanje je v dopisu z dne 4. februarja 2005 navedel, da ni seznanjen z nobenimi revizijskimi poročili, ki so jih izdali Arthur Andersen, Deloitte&Touche in druge zunanje revizijske družbe.

Druga vprašanja iz njegovega dopisa se nanašajo na notranje irske zadeve, za katere Komisija ni imela dokazov in zato ni mogla podati odgovora. Pritožnik je bil o tem večkrat obveščen. Dejansko je irsko ministrstvo za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje imenovalo uradnika posebej za obravnavanje njegovih vprašanj.

1.11 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v prejšnjih odgovorih v zvezi z različnimi vprašanji iz pritožnikovega pisma navedla naslednje:

• v zvezi z različnimi revizijskimi poročili zunanjih revizijskih podjetij

(i) dopis z dne 4. februarja 2005: „Poročila Arthurja Andersona, na katerega se sklicujete in ki ga je financirala Komisija, ne morem identificirati brez dodatnih informacij. Vendar je mogoče, da je poročilo, na katerega se sklicujete, sofinanciral Evropski socialni sklad v okviru ukrepa tehnične pomoči operativnih programov in enotnih programskih dokumentov. Vendar bi to poročilo v takem primeru naročili irski organi, Komisija pa ni nujno seznanjena z njegovo vsebino in izidom.“

(ii) dopis z dne 14. marca 2005: "Na koncu lahko v zvezi s poročili, na katera se sklicujete (Arthur Anderson in Chapman Flood Mazars), navedem le, da so ta poročila le del revizijskih dejavnosti, izvedenih v okviru zaključka programskega obdobja 1994–1999. Zavedati se morate, da so bile te revizijske dejavnosti dopolnjene z revizijskimi dejavnostmi ob zaključku programa, ki jih je med drugim do marca 2003 izvajala enota za notranjo revizijo Ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, in da bi bilo zato po mojem mnenju neprimerno obravnavati katero koli od njih zunaj njihovega celotnega okvira."

• v zvezi z nastalimi odhodki

(i) dopis z dne 18. novembra 2004: „S plačili pomoči iz strukturnih skladov se lahko povrnejo le dejansko nastali odhodki. To je bilo vedno osrednje načelo upravičenosti strukturnih skladov in je opisano v členu 21 Uredbe Sveta 2082/93 in podatkovnem listu št. 4 o upravičenosti izdatkov. Predplačila ESS so bila v programskem obdobju 94/99 uporabljena za zagotavljanje toka zakladnice državam članicam. Ta predplačila so bila uporabljena med Komisijo in državo članico, medtem ko so morali letni zahtevki držav članic za končno plačilo temeljiti na dejansko nastalih odhodkih. (...) ESS se lahko uveljavlja le na tej podlagi.“

(ii) dopis z dne 10. junija 2005: "V zvezi z vašim osebnim primerom lahko samo potrdim odgovor Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti z dne 18. novembra 2004, da je predložitev računov za plačilo, ki niso bili prej kriti, pomenila kršitev takrat veljavnih pravil Skupnosti."

(iii) dopis z dne 11. januarja 2006: "(...) Komisija je države članice redno obveščala o svojem stališču, da ta določba pomeni, da se lahko uveljavljajo samo upravičeni izdatki, ki jih je upravičenec dejansko plačal. Komisija objavi pravila o upravičenosti, predvsem prek upravljalnega odbora in svojih spletnih strani, od vsake države članice pa se pričakuje, da bo zagotovila, da so tožniki seznanjeni s temi pravili (...).“

• glede zavrnitve irskih organov, da bi ravnali v skladu z Uredbo 2064/97

(i) dopis z dne 18. novembra 2004: "Pooblaščeni odredbodajalec Komisije (generalni direktor GD) v skladu s pravili o prenosu pooblastil znotraj GD na ustrezne enote ESS, ki mu po potrebi pomaga revizijska enota ESS, pregleda končna poročila in je odgovoren, da jih sprejme, zahteva dodatna pojasnila in informacije ali potrdilo vrne državi članici (...)

Člen 24 Uredbe Sveta 2082/93 določa pogoje za zmanjšanje, začasno prekinitev in ukinitev pomoči; Komisija je oktobra 1997 svojim službam dala smernice s Sklepom št. 3151/97 o izvajanju finančnih popravkov, po potrebi vključno s pavšalnimi popravki."

(ii) dopis z dne 10. junija 2005: „Kot veste, službe Generalnega direktorata za regionalno politiko na Irskem izvajajo revizije izvajanja Uredbe št. 2064/97 v zvezi z vprašanji, ki jih izpostavljate v zvezi z uporabo te uredbe, revizije nekaterih programov iz obdobja 1994–1999 pa na tej stopnji še potekajo. Generalni direktorat za regionalno politiko bo ob koncu revizijskega postopka lahko sprejel končni sklep o skladnosti irskih organov z Uredbo št. 2064/97 v zvezi z ESRR in zanesljivostjo nacionalnih postopkov za zaključek programov.“

• o retroaktivni uporabi Uredbe št. 2064/97

(i) dopis z dne 18. novembra 2004: "Odhodke ESS in druge odhodke strukturnih skladov je bilo treba revidirati ob upoštevanju vseh ustreznih uredb Sveta in Komisije, ki so se uporabljale v programskem obdobju 1994–1999. Poleg tega Uredba 2064/97 določa več podrobnosti o praktičnem izvajanju odstavka 1 člena 23 Uredbe Sveta 4253/89 [9], kakor je bila spremenjena z Uredbo 2082/93, ki že velja od leta 1989."

(ii) dopis z dne 14. marca 2005: "V zvezi s poznim sprejetjem Uredbe Komisije št. 2064/97 sem vam tudi pojasnil (...), v kakšnem okviru se je to zgodilo, in sicer v okviru člena 23(1) Uredbe Sveta št. 4253/89 (10), spremenjene z Uredbo Sveta št. 2082/93, ki že velja od leta 1989. Prepozno sprejetje izvedbenih določb Uredbe Sveta št. 4253/88 je bilo mogoče izpodbijati le s tožbo zaradi nedelovanja v smislu člena 232 ES ali po potrebi z izpodbijanjem Uredbe Komisije št. 2064/97 v dveh mesecih od njenega sprejetja z ničnostno tožbo v smislu člena 230 ES.

Poleg tega je generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije v nedavnem mnenju (zadeva C-199/03) v zvezi z retroaktivno uporabo opredelitve „zadostne revizijske sledi“, kot zahteva člen 2(c) Uredbe Komisije št. 2064/97, navedel:

̀ Next, natančneje, v zvezi z opredelitvijo "zadostne revizijske sledi" ugotavljam, da čeprav je bila ta formalizirana šele leta 1997, to ne pomeni, da je lahko država članica pred tem datumom izvajala operativne programe, sofinancirane iz strukturnih skladov, ne da bi opredelila jasno in natančno pot, "po kateri je mogoče slediti pretoku podatkov naprej in nazaj v okviru sistema upravljanja in notranjega nadzora", s čimer je bilo mogoče oceniti dobro finančno poslovodenje zadevnih projektov. Kot je razvidno iz točke 16 izpodbijane odločbe, se je že pred aprilom 1997 štelo, da je vsak mehanizem, ki ni omogočal uskladitve zbirnih zneskov, predloženih Komisiji, z vsemi dokazili o izdatkih in preverjanja vseh sledi financiranja v zvezi z dodelitvijo pomoči Skupnosti, v nasprotju s členoma 4(1) in 13(3) Uredbe št. 2052/88 ter členom 17(2) Uredbe št. 4253/88.“

Poleg tega generalni pravobranilec v istih sklepnih predlogih v zvezi s sprejemanjem ali dopuščanjem nepravilnosti v prejšnjih položajih navaja:

̀ Sodišče je večkrat razsodilo, da kadar je Komisija dopuščala nepravilnosti zaradi pravičnosti, zadevna država članica ne pridobi nobene pravice, da zahteva enako stališče glede nepravilnosti, storjenih v naslednjem proračunskem letu, na podlagi načela pravne varnosti ali načela varstva legitimnih pričakovanj.

Nazadnje, v zvezi s poročili, na katera se sklicujete (Arthur Anderson in Chapman Flood Mazars), lahko samo trdim, da so ta poročila le del revizijskih dejavnosti, izvedenih v okviru zaključka programskega obdobja 1994–1999. Zavedati se morate, da so bile te revizijske dejavnosti dopolnjene z revizijskimi dejavnostmi ob zaključku programa, ki jih je med drugim do marca 2003 izvajala enota za notranjo revizijo Ministrstva za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, in da bi bilo zato po mojem mnenju neprimerno obravnavati katero koli od njih zunaj njihovega celotnega okvira."

(iii) dopis z dne 11. januarja 2006: "V zvezi z vprašanjem retroaktivnosti je [člen 3.2 Uredbe 2064/97] določal, da je treba preglede, ki zajemajo najmanj 5 % izdatkov, opraviti pred zaključkom programa. Povedano drugače, ko je država članica predložila svoj končni zahtevek za izdatke, je morala na kraju samem na ravni upravičencev preveriti vsaj 5 % prijavljenih izdatkov. Nekateri pregledi so bili morda opravljeni pred sprejetjem Uredbe 2064/97 v skladu s splošno določbo člena 23.1 Uredbe 4253/88, navedeno zgoraj. V večini držav članic ni bilo opravljenih dovolj pregledov odhodkov, nastalih pred datumom sprejetja Uredbe št. 2064/97, da bi se dosegel cilj, zato je bilo dodatno revizijsko delo v zvezi s temi odhodki precej pravilno opravljeno, da bi se zagotovila skladnost z uredbo. Da bi se upoštevale morebitne težave držav članic pri doseganju cilja zaradi sprejetja uredbe na sredini programskega obdobja, je člen 3.2 določal tudi: „Za oblike pomoči, odobrene pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko odstotek [odhodkov, ki jih je treba preveriti] sorazmerno zmanjša.“ Spomnim se, da je Komisija državam članicam dovolila, da sprejmejo različne načine za dosego sorazmernega zmanjšanja odstotka pregledov in da sprejmejo različne načine za vsak sklad, pod pogojem, da končni rezultat zagotovi enako obravnavo držav članic.“

Glede na zgoraj navedeno varuh človekovih pravic meni, da je Komisija ustrezno obravnavala vprašanja, ki jih je pritožnik izpostavil v svojem dopisu z dne 18. julija 2005. Vendar pa varuhinja človekovih pravic Komisijo opozarja na naslednjo pripombo v nadaljevanju.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

NADALJNJI OMEJITEV

Varuh opozarja, da načela dobrega upravljanja, vključena v Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije (del 4) in Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev (člen 13), zahtevajo, da Komisija odgovori na korespondenco državljanov.

Varuh nadalje opozarja, da kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije (del 4) določa tudi izjemo od tega pravila v primeru korespondence, ki se lahko razumno šteje za neprimerno, na primer ker se ponavlja, zlorablja in/ali je nesmiselna. Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev vsebuje podobno izjemo (v členu 14).

Varuhinja človekovih pravic predlaga, naj se Komisija v prihodnje izogiba temu, da bi korespondenco opredelila kot ponavljajočo se ali nesmiselno v dopisu, za katerega se zdi, da zagotavlja tudi nove informacije o vsebini zadeve.

Varuh človekovih pravic tudi predlaga, da bi morala Komisija v prihodnje upoštevati, da se izjema v njenem kodeksu uporablja le v primeru korespondence, ki „se lahko razumno šteje za neprimerno“. Zato sklicevanje na izjemo verjetno ni primeren in vljuden način, da bi Komisija drugi stranki prvič sporočila svoje stališče, da nadaljnja korespondenca v zvezi s tem ne bi bila koristna.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 1997, L 290, str. 1. .

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 o spremembi Uredbe (EGS) št. 4253/88 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih Strukturnih skladov med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 193, str. 20).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 2064/97 z dne 15. oktobra 1997 o določitvi podrobne ureditve za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 glede finančnega nadzora aktivnosti, ki jih sofinancirajo Strukturni skladi, s strani držav članic (UL L 290, str. 1).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

(5) Varuh človekovih pravic razume, da se želi Komisija sklicevati na Uredbo Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1), in ne na Uredbo št. 4253/89.

(6) Glej opombo 5 zgoraj.

(7) Glej opombo 5 zgoraj.

(8) Glej opombo 5 zgoraj.

(9) Glej opombo 5 zgoraj.

(10) Glej opombo 5 zgoraj.