Strasbourg, 9. novembra 2005

Spoštovani gospod X.,

Dne 17. maja 2005 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Svetu Evropske unije. Ta pritožba se je nanašala na to, kako je Svet obravnaval vašo prošnjo za dostop do dokumentov z dne 10. marca 2005 in na vašo potrdilno prošnjo z dne 24. marca 2005.

Dne 26. maja 2005 sem pritožbo posredoval generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije. Svet je mnenje poslal 26. julija 2005. Posredovala sem vam ga 29. avgusta 2005 s pozivom, da predložite pripombe, če želite, najpozneje do 30. septembra 2005. Do tega datuma od vas ni prejela nobenih pripomb.

Zdaj pišem, da vas obvestim o rezultatih poizvedb, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je 10. marca 2005 pisal Svetu Evropske unije, da bi zaprosil za dostop do „vseh dokumentov Sveta, ki se nanašajo na pogajanja in podpis EU SOFA, UL [2003] C 321, str. 6, vključno z dokumenti, ki se nanašajo na organizacijo pogajanj“, ter do vseh dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje členov 18(2)(b) in 19(4) Sporazuma. Besedilo, na katero se sklicuje pritožnik, je Sporazum med državami članicami Evropske unije o statusu vojaškega in civilnega osebja, dodeljenega institucijam Evropske unije, štaba in sil, ki se lahko dajo na voljo Evropski uniji v okviru priprave in izvajanja nalog iz člena 17(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno z vajami, ter vojaškega in civilnega osebja držav članic, ki je na voljo Evropski uniji za ukrepanje v tem okviru (EU SOFA).

Svet je v odgovoru z dne 21. marca 2005 navedel, da ni dokumentov v zvezi z izvajanjem členov 18(2)(b) in 19(4) Sporazuma. V zvezi s prošnjo za dostop do dokumentov v zvezi s pogajanji o sporazumu in njegovim podpisom je Svet poudaril, da obstajata dve vrsti pripravljalnih dokumentov: (a) več dokumentov, ki so že na voljo na spletni strani Sveta kot del registra dokumentov Sveta; in (b) dokumenti SN 4438/01, 4438/1/01 REV 1, 4438/4/01 REV 4 in 4438/5/01 REV 5. V zvezi z drugo skupino dokumentov je Svet odobril le delni dostop, pri čemer je zadržal tiste dele dokumentov, ki so vsebovali pravne nasvete.

Pritožnik v potrdilni prošnji z dne 24. marca 2005 ni izpodbijal odločitve Sveta, da odobri le delni dostop do zgoraj navedenih dokumentov. Vendar je trdil, da je treba glede na obseg sporazuma in dejstvo, da je postopek priprave trajal več kot dve leti, domnevati, da je imel Svet več kot le te štiri dokumente. Pritožnik je dodal, da že samo številčenje teh dokumentov kaže na obstoj drugih ustreznih dokumentov.

Svet je v odgovoru z dne 11. maja 2005 izjavil, da "po temeljiti preučitvi te potrdilne prošnje glede na trditve prosilca in na podlagi rezultatov novih notranjih posvetovanj" niso bili opredeljeni nobeni nadaljnji dokumenti, pomembni za prošnjo. V zvezi z vrzeljo v zaporedju številčenja je Svet navedel, da sta bila dokumenta SN 4438/2/01 REV 2 in 4438/3/01 REV 3 „med pripravo razglašena za nična in razveljavljena“.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic vztrajal pri svojem stališču, da je stališče Sveta, da obstajajo le štirje ustrezni dokumenti, očitno nerazumno. Pritožnik je poudaril, da je iz poročila, ki ga je pripravil odbor spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva za evropski nadzor (28. poročilo, HC 63-xxviii, 2. julij 2003, str. 38), jasno razvidno, da je bil Sporazum vsaj devetkrat revidiran. Dodal je, da mu je bil na podlagi ločene prošnje, vložene na podlagi zakonodaje o svobodi obveščanja ene države članice EU, odobren dostop do dokumenta Sveta SN 4438/7/01 REV 7 z dne 18. marca 2003.

Pritožnik je trdil, (a) da Svet s tem, ko ni odobril popolnega ali delnega dostopa do vseh zahtevanih dokumentov ali ni navedel razlogov za zavrnitev dostopa do teh dokumentov, ni v celoti izpolnil svojih obveznosti iz Uredbe 1049/2001; in (b) da je Svet s tem, da tega ni storil, čeprav je bil opozorjen na dejstvo, da morajo obstajati dodatni dokumenti, ravnal v slabi veri in neposredno kršil pravico, zagotovljeno z Uredbo.

Pritožnik je v prošnji z dne 10. marca 2005 zahteval tudi popoln in popoln seznam vseh dokumentov, do katerih bi Svet lahko zavrnil dostop, vključno z "dokumenti občutljive narave" v smislu člena 9 Uredbe 1049/2001. Svet v svojem odgovoru tega vprašanja ni obravnaval. Pritožnik je zato v potrdilni prošnji ponovil svojo zahtevo.

Svet je v odgovoru z dne 11. maja 2005 navedel, da instituciji v skladu s členom 9 Uredbe ni bilo treba niti razkriti podrobnosti v zvezi z dokumentom občutljive narave niti jih razkriti javnosti, razen če je njen avtor odločil drugače. Po mnenju Sveta je bila edina obveznost institucije v zvezi s tem, da ob koncu vsakega koledarskega leta navede skupno število dokumentov, ki so bili med letom označeni kot "zaupni", "tajni" in "najbolj tajni", v skladu s členom 17(1) Uredbe 1049/2001.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedel, da stališče Sveta ni bilo le napačno, temveč se je tudi izognil argumentom, ki jih je predložil. Po mnenju pritožnika člen 9(4) Uredbe št. 1049/2001 nedvoumno določa, da mora Svet navesti razloge za zavrnitev dostopa do dokumentov občutljive narave, čeprav mora to storiti na način, ki ne škoduje interesom, zaščitenim s členom 4. Pritožnik je trdil, da niti člen 9(3) niti člen 9(4) obveznosti obrazložitve ne pogojujeta s predhodnim soglasjem avtorja dokumenta občutljive narave. Dodal je, da Svet nima pravice zadržati vseh podrobnosti v zvezi z dokumentom občutljive narave, vključno na primer z informacijami o tem, ali obstaja ali ne.

Pritožnik je trdil, (a) da Svet ni preučil, ali bi moral odobriti popoln ali delen dostop do vseh dokumentov občutljive narave, (b) da Svet ni navedel razlogov, zaradi katerih se je odločil zavrniti dostop do vseh dokumentov občutljive narave, in (c) da je Svet s tem, da ni obravnaval posebnih trditev, ki so mu bile predložene, ravnal v slabi veri ter ni ustrezno obravnaval prvotne prošnje in potrdilne prošnje.

ZAHTEVA

Mnenje Sveta

Svet je v svojem mnenju navedel naslednje pripombe:

Obstoječe revizije dokumenta SN 4438/01

Glede na argumente pritožnika in zlasti ob upoštevanju dokazov, predloženih v zvezi z revidiranimi različicami dokumenta SN 4438/01, je Svet temeljito ponovno preučil vprašanje in začel nova posvetovanja v ustreznih oddelkih svojega generalnega sekretariata.

V skladu z veljavnimi pravili vsa besedila, predložena Svetu ali enemu od njegovih pripravljalnih teles, ki:

• služijo kot podlaga za razprave (na primer dopisi predsedstva ali delegacije, ki vsebujejo osnutke ali predloge kompromisa o aktu Sveta, ali spremni dopisi generalnega sekretariata, ki vsebujejo osnutke, o katerih mora Svet ali eno od njegovih pripravljalnih teles izraziti stališče); ali
• vpliva na postopek odločanja (na primer prispevki delegacije k razpravam o osnutku, predloženem Svetu); ali
• odražajo napredek, dosežen v zvezi z določeno temo (na primer izidi posvetovanj in povzetki zapisnikov pripravljalnih teles Sveta);

morajo biti razdeljeni kot dokumenti ST. Zato se samodejno spremljajo v sistemu Sveta za pripravo dokumentov in bodo (razen če niso registrirani v skladu s členom 9(3) Uredbe 1049/2001) samodejno vpisani v register Sveta. V skladu z veljavnimi pravili se torej dokumenti "SN" ne smejo več uporabljati v te namene. Taki dokumenti so namenjeni izključno notranji uporabi v generalnem sekretariatu za upravne namene, kot je prevajanje. Ne smejo se razdeliti članom Sveta ali članom njegovih pripravljalnih teles.

Vendar ta sistem v času, ko so bile pripravljene različne različice dokumenta SN 4438/01, ni veljal. Leta 2001 je bilo še vedno mogoče pripraviti dokumente "SN", ki so bili razdeljeni delegacijam. Take dokumente "SN" je razpošiljala služba, ki jih je izdala, in ne centralizirana služba za upravljanje dokumentov.

Po intenzivnih raziskavah je Svet zdaj lahko potrdil, da je bilo dejansko pripravljenih deset revizij zadevnega dokumenta, vključno z REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10. Te različice niso bile naložene v avtomatizirano vezje, ki omogoča evidentiranje in shranjevanje vseh dokumentov Sveta v elektronskem arhivu institucije. Zato so bile te revidirane različice shranjene v oddelku, pristojnem za zadevo, vendar so se, kot je bilo navedeno v odgovoru na potrdilno prošnjo, brez dokazov, da so bile take revizije elektronsko evidentirane in potrjene, štele za nične.

Svet je zdaj ugotovil, da so bile v nasprotju s prvotnimi dokazi različice REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10 razdeljene pripravljalnim telesom Sveta.

Svet se je pritožniku opravičil za to tehnično-vsebinsko napako.

Dostop je bil odobren do revidiranih različic REV 6 do REV 10. Revidiranih različic REV 2 in REV 3 ni bilo mogoče v celoti objaviti, saj so nekateri deli vsebovali pravne nasvete iz člena 4(2) Uredbe 1049/2001. Ker ni bilo dokazov o prevladujočem javnem interesu za razkritje, je Svet menil, da varstvo notranjih pravnih nasvetov prevlada nad javnim interesom za razkritje celotnih dokumentov in da je delni dostop razumen kompromis (1).

Domnevno obstoječi dokumenti občutljive narave

Svet je najprej potrdil, da ni ustreznih dokumentov občutljive narave. Svet je poudaril, da iz sodne prakse izhaja, da kadar institucija trdi, da določen dokument, do katerega je bil zahtevan dostop, ne obstaja, obstaja domneva, da ne obstaja (2).

Poleg tega želi Svet navesti, da se ne strinja z utemeljitvijo pritožnika. V skladu s sodno prakso Sodišča je člen 9(3) Uredbe 1049/2001 pomenil, da za dokumente občutljive narave „velja odstopanje, katerega namen je jasno zagotoviti tajnost njihove vsebine in celo njihovega obstoja“(3).

Podobno se je zmotila pritožnikova razlaga člena 9(4). S to določbo se od države članice(4) nikakor ni zahtevalo, da prizna obstoj dokumentov občutljive narave, kaj šele, da jih navede, kadar se njihovi avtorji odločijo, da jih ne bodo registrirali. Zgolj uporabila je načelo iz sodne prakse Sodišča prve stopnje, v skladu s katerim ne bi bilo mogoče navesti razlogov, ki bi utemeljevali potrebo po zaupnosti vsakega posameznega dokumenta, ne da bi se razkrila njegova vsebina, s čimer bi se izjemi odvzel njen namen(5).

Pripombe pritožnika

Mnenje Sveta je bilo posredovano pritožniku skupaj s pozivom k predložitvi pripomb do 30. septembra 2005. Pritožnik do navedenega datuma ni predložil nobenih pripomb.

ODLOČBA

1 Domnevno neodobritev dostopa do dokumentov

1.1 Pritožnik je 10. marca 2005 pisal Svetu Evropske unije, da bi zaprosil za dostop do "vseh dokumentov Sveta, ki se nanašajo na pogajanja in podpis EU SOFA, UL [2003] C 321, str. 6, vključno z dokumenti, ki se nanašajo na organizacijo pogajanj", ter do vseh dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje členov 18(2)(b) in 19(4) Sporazuma, v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 (6). Besedilo, na katero se sklicuje pritožnik, je Sporazum med državami članicami Evropske unije o statusu vojaškega in civilnega osebja, dodeljenega institucijam Evropske unije, štaba in sil, ki se lahko dajo na voljo Evropski uniji v okviru priprave in izvajanja nalog iz člena 17(2) Pogodbe EU, vključno z vajami, ter vojaškega in civilnega osebja držav članic, ki je na voljo Evropski uniji za ukrepanje v tem okviru (EU SOFA).

Svet je v odgovoru z dne 21. marca 2005 navedel, da ni dokumentov v zvezi z izvajanjem členov 18(2)(b) in 19(4) Sporazuma. V zvezi s prošnjo za dostop do dokumentov v zvezi s pogajanji o sporazumu in njegovim podpisom je Svet poudaril, da obstajata dve vrsti pripravljalnih dokumentov: (a) več dokumentov, ki so že na voljo na spletni strani Sveta kot del registra dokumentov Sveta; in (b) dokumenti SN 4438/01, 4438/1/01 REV 1, 4438/4/01 REV 4 in 4438/5/01 REV 5. V zvezi z drugo skupino dokumentov je Svet odobril le delni dostop, pri čemer je zadržal tiste dele dokumentov, ki so vsebovali pravne nasvete.

Pritožnik v potrdilni prošnji ni izpodbijal odločitve Sveta, da odobri le delni dostop do navedenih dokumentov. Vendar je trdil, da je treba glede na obseg sporazuma in dejstvo, da je postopek priprave trajal več kot dve leti, domnevati, da je imel Svet več kot le te štiri dokumente. Pritožnik je dodal, da že samo številčenje teh dokumentov kaže na obstoj drugih ustreznih dokumentov.

Svet je v odgovoru z dne 11. maja 2005 izjavil, da "po temeljiti preučitvi te potrdilne prošnje glede na trditve prosilca in na podlagi rezultatov novih notranjih posvetovanj" niso bili opredeljeni nobeni nadaljnji dokumenti, pomembni za prošnjo. V zvezi z vrzeljo v zaporedju številčenja je Svet navedel, da sta bila dokumenta SN 4438/2/01 REV 2 in 4438/3/01 REV 3 „med pripravo razglašena za nična in razveljavljena“.

1.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic vztrajal pri svojem stališču, da je stališče Sveta, da obstajajo le štirje ustrezni dokumenti, očitno nerazumno. Pritožnik je poudaril, da je iz poročila, ki ga je pripravil odbor spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva za evropski nadzor (28. poročilo, HC 63-xxviii, 2. julij 2003, str. 38), jasno razvidno, da je bil Sporazum vsaj devetkrat revidiran. Dodal je, da mu je bil na podlagi ločene prošnje, vložene na podlagi zakonodaje o svobodi obveščanja ene države članice EU, odobren dostop do dokumenta Sveta SN 4438/7/01 REV 7 z dne 18. marca 2003.

Pritožnik je trdil, (a) da Svet s tem, ko ni odobril popolnega ali delnega dostopa do vseh zahtevanih dokumentov ali ni navedel razlogov za zavrnitev dostopa do teh dokumentov, ni v celoti izpolnil svojih obveznosti iz Uredbe 1049/2001; in (b) da je Svet s tem, da tega ni storil, čeprav je bil opozorjen na dejstvo, da morajo obstajati dodatni dokumenti, ravnal v slabi veri in neposredno kršil pravico, zagotovljeno z Uredbo.

1.3 Svet je v svojem mnenju poudaril, da je glede na argumente pritožnika in zlasti ob upoštevanju dokazov, predloženih v zvezi z revidiranimi različicami dokumenta SN 4438/01, temeljito ponovno preučil vprašanje in začel nova posvetovanja v ustreznih oddelkih svojega generalnega sekretariata. Po intenzivnih raziskavah je Svet zdaj lahko potrdil, da je bilo dejansko pripravljenih deset revizij zadevnega dokumenta, vključno z REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10. Svet je pojasnil, da te različice niso bile naložene v avtomatizirano vezje, ki je omogočalo evidentiranje in shranjevanje vseh dokumentov Sveta v elektronskem arhivu institucije. Namesto tega so bile te revidirane različice shranjene v službi, pristojni za zadevo, vendar so se, kot je bilo navedeno v odgovoru na potrdilno prošnjo, ob neobstoju dokazov, da so bile take revizije elektronsko evidentirane in potrjene, štele za nične. Svet je ugotovil, da je bilo leta 2001, ko so bile pripravljene različne različice dokumenta SN 4438/01, še vedno mogoče pripraviti dokumente "SN", ki so bili razdeljeni delegacijam. Vendar je poudaril, da so se pravila od takrat spremenila in da bi bilo treba take dokumente zdaj razdeliti kot dokumente ST, ki bi bili (razen v primerih, ko niso registrirani v skladu s členom 9(3) Uredbe 1049/2001) samodejno vpisani v register Sveta.

Svet se je pritožniku opravičil za to tehnično-vsebinsko napako. Dodala je, da je bil odobren dostop do revidiranih različic REV 6 do REV 10 in da je bil odobren delni dostop do revidiranih različic REV 2 in REV 3, saj so nekateri deli slednjih dokumentov vsebovali pravne nasvete iz člena 4(2) Uredbe 1049/2001. Svet je predložil kopije dokumentov, ki so bili razkriti varuhu človekovih pravic.

1.4 Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

1.5 Varuh človekovih pravic meni, da je primerno razlikovati med vsebino in postopkom, kar zadeva način, kako je Svet obravnaval pritožnikovo prošnjo za dostop do dokumentov.

1.6 Kar zadeva vsebino zadeve, varuh človekovih pravic ugotavlja, da mu je Svet, potem ko je pritožnik vložil prošnjo za dostop do dokumentov, razkril dokument SN 4438/01 ter revidirane različice REV 1, REV 4 in REV 5. Svet je v svojem mnenju o tej pritožbi priznal deset revizij dokumenta SN 4438/01 ter pritožniku dal na voljo revidirane različice REV 6, REV 7, REV 8, REV 9 in REV 10 ter dele revidiranih različic REV 2 in REV 3. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni izpodbijal implicitne trditve Sveta, da so bili to vsi dokumenti, ki so bili na voljo, ali izpodbijal stališča Sveta, da se lahko odobri le delni dostop do revidiranih različic REV 2 in REV 3, saj sta vsebovali pravne nasvete iz člena 4(2) Uredbe 1049/2001. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi z vsebino te trditve.

1.7 Kar zadeva postopkovne vidike, načela dobrega upravnega ravnanja zahtevajo, da se prošnje za dostop do dokumentov, vložene v skladu z Uredbo 1049/2001, obravnavajo ustrezno in skrbno. V obravnavani zadevi varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Svet v odgovoru na pritožnikovo potrdilno prošnjo navedel, da „po temeljiti preučitvi te potrdilne prošnje glede na argumente prosilca in na podlagi rezultatov novih notranjih posvetovanj“ niso bili opredeljeni nobeni dodatni dokumenti, pomembni za prošnjo. Vendar je Svet v svojem mnenju navedel, da so bile revidirane različice REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10 ohranjene „v službi, pristojni za to zadevo“. Poleg tega je treba opozoriti, da je pritožnik v potrdilni prošnji izrecno trdil, da mora obstajati več kot le nekaj dokumentov, ki jih je Svet razkril v odgovor na njegovo prvotno prošnjo za dostop. Varuhinja človekovih pravic zato ne razume, zakaj ti dokumenti niso bili opredeljeni, ko je bila obravnavana pritožnikova prošnja za dostop ali vsaj ko je Svet obravnaval potrdilno prošnjo. Edina razlaga, ki jo je predlagal Svet, je, da so se te revidirane različice štele za nične, ker ni bilo dokazov, da so bile elektronsko evidentirane in potrjene. Vendar Svet ni pojasnil, zakaj bi bilo treba dokument zadevne vrste šteti za veljavnega le, če je bil elektronsko evidentiran in potrjen. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je Svet v svojem odgovoru na pritožnikovo potrdilno prošnjo navedel, da sta bili revidirani različici REV 2 in REV 3 „med pripravo razglašeni za nični in razveljavljeni“. Po mnenju varuhinje človekovih pravic je bila ta izjava zavajajoča, saj je ustvarila (napačen) vtis, da zadevni dokumenti niso bili nikoli razdeljeni. Svet je v svojem mnenju navedel, da je „v nasprotju s prvotnimi dokazi“ ugotovil, da so bile revidirane različice REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10 razdeljene pripravljalnim telesom Sveta. Vendar je iz spremnih listov vseh zadevnih dokumentov že razvidno, da so bili ti dokumenti namenjeni razdelitvi zadevnim strankam in da so bili pripravljeni na podlagi nekaterih sestankov. Varuh zato ne razume, kako bi lahko "oddelek, pristojen za zadevo", domneval, da ti dokumenti niso bili razdeljeni in so bili celo razglašeni za nične.

Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da je to, da Svet ni ustrezno in skrbno obravnaval pritožnikove prošnje za dostop do dokumentov, pomenilo nepravilnost.

1.8 Svet se je v svojem mnenju pritožniku opravičil "za tiskarsko napako", ki se je po njegovem mnenju zgodila. Varuh človekovih pravic meni, da je nepravilnost, ki jo je ugotovil v obravnavani zadevi, resnejša od te, čeprav ni dokazov, ki bi podprli pritožnikovo stališče, da je Svet ravnal v slabi veri. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena tudi s pojasnili Sveta, da so se njegova notranja pravila od priprave dokumentov, na katere se nanaša pritožnikova zahteva za dostop, spremenila. Varuhinja človekovih pravic stališče Sveta razume tako, da v skladu z novimi pravili ne bi več prihajalo do takih težav, kot so bile ugotovljene v tem primeru. Glede na te okoliščine varuh človekovih pravic meni, da je kritična pripomba najprimernejši način za obravnavanje nepravilnosti, do katerih je prišlo, in da mu niso potrebni nadaljnji ukrepi.

2 Domnevno neodobritev dostopa do dokumentov občutljive narave

2.1 Pritožnik je v prošnji z dne 10. marca 2005 zahteval tudi popoln in popoln seznam vseh dokumentov, do katerih bi Svet lahko zavrnil dostop, vključno z "dokumenti občutljive narave" v smislu člena 9 Uredbe 1049/2001. Svet je v odgovoru na pritožnikovo potrdilno prošnjo navedel, da instituciji v skladu s členom 9 Uredbe ni bilo treba razkriti nobenih podrobnosti v zvezi z dokumentom občutljive narave niti ga objaviti, razen če se njegov avtor odloči drugače. Po mnenju Sveta je bila edina obveznost institucije v zvezi s tem, da ob koncu vsakega koledarskega leta navede skupno število dokumentov, ki so bili med letom označeni kot "zaupni", "tajni" in "najbolj tajni", v skladu s členom 17(1) Uredbe 1049/2001.

2.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedel, da stališče Sveta ni bilo le napačno, temveč se je tudi izognil argumentom, ki jih je predložil. Po mnenju pritožnika člen 9(4) Uredbe št. 1049/2001 nedvoumno določa, da mora Svet navesti razloge za zavrnitev dostopa do dokumentov občutljive narave, čeprav mora to storiti na način, ki ne škoduje interesom, zaščitenim s členom 4. Pritožnik je trdil, da niti člen 9(3) niti člen 9(4) obveznosti obrazložitve ne pogojujeta s predhodnim soglasjem avtorja dokumenta občutljive narave. Dodal je, da Svet nima pravice zadržati vseh podrobnosti v zvezi z dokumentom občutljive narave, vključno na primer z informacijami o tem, ali obstaja ali ne.

Pritožnik je trdil, (a) da Svet ni preučil, ali bi moral omogočiti popoln ali delen dostop do dokumentov občutljive narave; (b) da Svet ni navedel razlogov, zaradi katerih se je odločil zavrniti dostop do dokumentov občutljive narave; in (c) da je Svet s tem, da ni obravnaval konkretnih trditev, ki so mu bile predložene, ravnal v slabi veri ter ni ustrezno obravnaval prvotne prošnje in potrdilne prošnje.

2.3 Svet je v svojem mnenju poudaril, da ni ustreznih dokumentov občutljive narave. Svet je dodal, da se ne strinja z utemeljitvijo pritožnika.

2.4 Kot je pravilno poudaril Svet, iz sodne prakse Sodišča prve stopnje izhaja, da "v skladu z domnevo zakonitosti aktov Skupnosti, kadar zadevna institucija trdi, da določen dokument, do katerega je bil zahtevan dostop, ne obstaja, obstaja domneva, da ne obstaja"(7). V tem primeru pritožnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi ovrgli to domnevo. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave tega vidika zadeve.

2.5 Dodatna pripomba pa bo podana v zvezi z dejstvom, da je Svet šele v svojem mnenju navedel, da ni dokumentov občutljive narave.

3 Sklepna
ugotovitev

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Načela dobrega upravnega ravnanja zahtevajo, da se zahteve za dostop do dokumentov obravnavajo ustrezno in skrbno. V obravnavani zadevi je pritožnik v potrdilni prošnji izrecno trdil, da mora obstajati več kot le nekaj dokumentov, ki jih je Svet razkril v odgovor na njegovo prvotno prošnjo. Svet je v odgovoru navedel, da „po temeljiti preučitvi te potrdilne prošnje glede na trditve prosilca in na podlagi rezultatov novih notranjih posvetovanj“ niso bili opredeljeni nobeni nadaljnji dokumenti, pomembni za prošnjo. Vendar je Svet v svojem mnenju varuhinji človekovih pravic navedel, da so revidirane različice REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10 ostale „v službi, pristojni za zadevo“. Edino pojasnilo, ki ga je Svet podal v zvezi z razlogi, zakaj dokumenti niso bili opredeljeni prej, je, da so se šteli za nične, ker ni bilo dokazov, da so bili elektronsko evidentirani in potrjeni. Vendar Svet ni pojasnil, zakaj bi bilo treba dokument zadevne vrste šteti za veljavnega le, če je bil elektronsko evidentiran in potrjen. Poleg tega je Svet v odgovoru na potrdilno prošnjo pritožnika navedel tudi, da sta bili revidirani različici REV 2 in REV 3 „med proizvodnjo razglašeni za nični in razveljavljeni“, kar napačno pomeni, da zadevni dokumenti niso bili nikoli razdeljeni. Svet je v svojem mnenju navedel, da je „v nasprotju s prvotnimi dokazi“ ugotovil, da so bile revidirane različice REV 2, REV 3 in REV 6 do REV 10 razdeljene pripravljalnim telesom Sveta. Vendar je iz spremnih listov vseh zadevnih dokumentov že razvidno, da so bili ti dokumenti namenjeni razdelitvi zadevnim strankam in da so bili pripravljeni na podlagi nekaterih sestankov.

Glede na navedeno varuh človekovih pravic ne razume, zakaj zadevni dokumenti niso bili opredeljeni, ko je bila obravnavana pritožnikova prošnja za dostop ali vsaj ko je Svet obravnaval potrdilno prošnjo. Varuh človekovih pravic prav tako ne razume, kako bi lahko „oddelek, pristojen za zadevo“, domneval, da ti dokumenti niso bili razdeljeni in so bili celo razglašeni za nične. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da Svet ni ustrezno in skrbno obravnaval pritožnikove prošnje za dostop do dokumentov. To je pomenilo nepravilnost.

Svet je v svojem mnenju pojasnil, da so se njegova notranja pravila spremenila, odkar so bili pripravljeni dokumenti, na katere se nanaša pritožnikova prošnja za dostop. Varuhinja človekovih pravic stališče Sveta razume tako, da v skladu z novimi pravili ne bi več prihajalo do takih težav, kot so bile ugotovljene v tem primeru. Glede na te okoliščine varuh človekovih pravic meni, da je kritična pripomba najprimernejši način za obravnavanje nepravilnosti, do katerih je prišlo, in da mu niso potrebni nadaljnji ukrepi. Varuh človekovih pravic zato primer zaključi.

O tej odločitvi bo obveščen tudi generalni sekretar Sveta.

NADALJNJI OMEJITVI

Pritožnik je v prošnji za dostop do dokumentov z dne 10. marca 2005 zahteval seznam vseh dokumentov, za katere bi se Svet lahko odločil, da zavrne dostop, vključno z "dokumenti občutljive narave" v smislu člena 9 Uredbe št. 1049/2001. Svet v svojem odgovoru tega vprašanja ni obravnaval. Pritožnik je zato v potrdilni prošnji ponovil svojo zahtevo. Svet je v odgovoru z dne 11. maja 2005 v bistvu menil, da mu ni treba razkriti nobenih informacij v zvezi z dokumenti občutljive narave. Svet je šele v svojem mnenju o tem očitku navedel, da v obravnavani zadevi ni takih občutljivih dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo koristno, če bi lahko Svet v prihodnjih primerih prosilcem čim prej zagotovil take informacije.

Iskreno,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Mnenju so bili priloženi izvodi ustreznih dokumentov. Svet je ugotovil, da je za zagotovitev čimprejšnje odobritve dostopa poslal nadaljnjo kopijo teh dokumentov neposredno pritožniku.

(2) Zadeva T-311/00, BAT (Investments) Ltd proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-2781, točka 35. Glej tudi združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, sodba z dne 26. aprila 2005 (še ni objavljena), odstavek 29.

(3) Združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, sodba z dne 26. aprila 2005 (še ni objavljena), odstavek 95.

(4) Varuh človekovih pravic domneva, da je sklicevanje na "državo članico" napačno in bi moralo biti bolj sklicevanje na "institucijo".

(5) Zadeva T-204/99, Mattila proti Svetu, Recueil 2001, str. II-2265, točka 87, in zadeva T-405/03, Sison, navedena zgoraj, točke 60–62.

(6) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

(7) Zadeva T-311/00, BAT (Investments) Ltd proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-2781, točka 35. Glej tudi združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, sodba z dne 26. aprila 2005, točka 29.