Strasbourg, 2. maja 2007

Spoštovani gospod B. in gospod A.,

8. marca 2005 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru (EESO) v zvezi s sestavo skupnega ocenjevalnega odbora EESO. Pritožba je bila vložena v imenu sindikata.

Pritožbo sem 12. aprila 2005 posredoval predsedniku EESO, ki je svoje mnenje poslal 14. julija 2005. To mnenje sem vam posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 29. septembra 2005.

EESO sem 6. marca 2006 zaprosil za dodatne informacije. EESO je 28. aprila 2006 poslal dodatne pripombe. Posredoval sem vam jih s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 30. junija 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Dejstva pritožnikov je mogoče povzeti na naslednji način:

Pritožniki delujejo v imenu sindikata zastopnikov in uradnikov Evropskih skupnosti. Pritožba je vložena zoper sklep predsednika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: EESO) (Sklep št. 034/05A z dne 8. februarja 2005) o imenovanju članov skupnega odbora za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: SES). Preden organ za imenovanja sprejme odločitev o napredovanju osebja, se posvetuje s skupnim posvetovalnim odborom.

Pritožniki so 19. novembra 2004 generalnega sekretarja EESO opozorili na sporočila, ki jih je poslal g. X., član JEC in kandidat v okviru volitev članov odbora uslužbencev, iz katerih je mogoče sklepati, da bo, če bo izvoljen, dajal prednost določenim kategorijam osebja, zlasti svojim podrejenim in članom svojega sindikata. Pritožniki so predlagali spremembo pravil SPS, da bi zagotovili zakonitost, nepristranskost in verodostojnost njegovih postopkov. Pravilo bi moralo določati, da člani odbora, ki imajo osebni interes v zadevah, ki so mu predložene, ne smejo sodelovati v njegovih postopkih. Pritožniki so predlagali tudi, da bi bilo treba člane odbora opozoriti na njihovo dolžnost zaupnosti.

Generalni sekretar je 25. novembra 2004 odgovoril pritožnikom in navedel, da tako pravilo ni potrebno glede na pretekle izkušnje in je nemogoče v tako majhni instituciji. Navedel je, da bo predsednika skupnega volilnega odbora prosil, naj svoje člane opozori na njihovo dolžnost varovanja zaupnosti.

Istega dne so pritožniki pisali generalnemu sekretarju in izpodbijali imenovanje člana JEC X. zaradi njegove volilne kampanje ter zahtevali njegovo zamenjavo.

Generalni sekretar je 7. decembra 2004 pritožnikom odgovoril, da nasprotuje pobudi g. X. med njegovo kampanjo in da je svoje mnenje posredoval predsedniku odbora uslužbencev. Navedel je tudi, da bi morala biti zahteva pritožnikov za zamenjavo te osebe v skupnem odboru za ekonomske in monetarne zadeve bolje utemeljena. Opozoril je na (a) dejstvo, da je bilo sporočilo poslano med volilno kampanjo; (b) pogoje, pod katerimi so pritožniki prejeli to sporočilo; (c) vlogo zadevne osebe v preteklih letih in v enaki vlogi v skupnem nadzornem odboru ter (d) dejstvo, da so postopki skupnega nadzornega odbora zaupni. Navedel je, da se bo, če bodo pritožniki ponovili svojo zahtevo za zamenjavo g. X., posvetoval z odborom uslužbencev in sindikati.

Pritožniki so 23. decembra 2004 pisali generalnemu sekretarju in ponovili svojo zahtevo.

Predsednik EESO je 8. februarja 2005 sprejel sklep (Sklep št. 034/05 A) o sestavi skupnega volilnega odbora od 8. februarja 2005 do volitev novega odbora uslužbencev leta 2006.

Pritožniki so 14. februarja 2005 ponovno pisali generalnemu sekretarju, pri čemer so se seznanili z imenovanjem g. X. za stalnega člana SES in obžalovali pomanjkanje informacij o ukrepih, ki jih je generalni sekretar sprejel po njihovem pismu z dne 23. decembra 2004.

Pritožniki so 8. marca 2005 generalnega sekretarja obvestili, da nameravajo vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Ugotovili so, da se generalni sekretar o tem vprašanju ni posvetoval z odborom uslužbencev in sindikati.

Pritožniki so v pritožbi varuhu človekovih pravic trdili, da EESO ni zagotovil nepristranskosti, verodostojnosti in legitimnosti postopkov SES. Trdile so tudi, da EESO ni odgovoril na njihova dopisa z dne 23. decembra 2004 in 14. februarja 2005. Pritožniki so trdili, da bi bilo treba enega člana skupnega evropskega sveta zamenjati.

Poizvedba

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mnenje EESO lahko povzamemo na naslednji način:

X., kandidat in član sindikata, je 6. oktobra 2004 v okviru kampanje za izvolitev članov odbora uslužbencev svojim kolegom iz angleškega jezikovnega oddelka poslal sporočilo z naslovom "Prosim, glasujte jutri!!!!". V tem sporočilu je navedel naslednje:

„Še naprej bom deloval v interesu vseh zaposlenih; Ker ni treba posebej poudarjati, da so vse druge stvari enake, se bom po svojih najboljših močeh potrudil, da zaščitim interese angleške divizije; To sem dosledno počel v preteklosti, v različnih pogajanjih z upravo o zaposlovanju, novih delovnih mestih, pogodbah, napredovanjih itd.; Moja roka se je zagotovo okrepila z mojim članstvom v odboru uslužbencev. Če bom ponovno izvoljen, upam, da bom ponovno imenovan v odbor za napredovanja. Napredovanja se izvajajo na podlagi osebnih spisov, točk in delovne dobe, vendar ni treba posebej poudarjati, da je v vseh pogajanjih nekaj manevrskega prostora; Verjamem, da sem dosledno in uspešno branil interese naše divizije v smislu napredovanja in novih delovnih mest.

Istega dne je X. drugim sodelavcem, ki niso delali v oddelku za angleščino, poslal nekoliko spremenjeno različico svojega sporočila.

Pritožniki so 19. novembra 2004 pisali generalnemu sekretarju in izrazili obžalovanje, da so se kandidati zavezali, da bodo branili interese nekaterih kategorij osebja, ter zahtevali, da se člani SOP izključijo iz postopka, kadar imajo osebni interes v obravnavanih zadevah.

Odbor uslužbencev je 22. novembra 2004 X. imenoval za predstavnika v JEC.

Generalni sekretar je 25. novembra 2004 pritožnikom odgovoril, da med preučevanjem primerov svojih podrejenih člani niso opazili nobenih težav pri delovanju SES. Izrazil je zaupanje v način, kako so člani SPS v preteklosti opravljali svoje naloge. Navedel je, da bo predsednika skupnega volilnega odbora prosil, naj člane opozori na njihovo dolžnost varovanja zaupnosti, in opozoril, da bo zaradi omejenega obsega EESO težko uresničiti predlog pritožnikov.

Pritožniki so v dopisu z istega dne menili, da imenovanje g. X. ni primerno. Glede na sporočila, ki jih je poslal uslužbencem, so se pojavili dvomi o nepristranskosti, verodostojnosti in legitimnosti dela SES, zaradi česar je bil okrnjen ugled odbora uslužbencev in institucije. Zahteval je zamenjavo X.

Generalni sekretar je 7. decembra 2004 odgovoril, da nasprotuje pobudi g. X. in da je obvestil predsednika odbora uslužbencev. Pritožnike je opozoril na dejstvo, da bi morala biti zamenjava predstavnika, ki ga imenuje odbor uslužbencev, bolj utemeljena kot dosedanja pojasnila.

Pritožniki so 23. decembra 2004 vztrajali pri svoji zahtevi.

Predsednik EESO je 8. februarja 2005 sprejel sklep o sestavi skupnega ekonomsko-socialnega odbora.

Pritožniki so v pismu z dne 14. februarja 2005 obžalovali, da niso bili predhodno obveščeni o imenovanju g. X. za stalnega člana SES, in vztrajali, da to ni primerno.

EESO je v mnenju o pritožbi navedel naslednje pripombe:

(1) Nepristranskost skupnega odbora za ocenjevanje

Sporočilo g. X. je bilo treba obravnavati v okviru volilne kampanje. Znano je bilo, da so lahko obljube, dane v takih okoliščinah, raznolike in ne zavezujejo nujno njihovih avtorjev k določenemu ravnanju. Čeprav je X. izjavil, da bo posebej pozoren na interese angleškega jezikovnega oddelka, je tudi navedel, da bo delal v interesu vseh zaposlenih.

Ker so bile volitve v odbor uslužbencev tajne, X. nikakor ni mogel vedeti, kdo je glasoval zanj, in nagrajevati tistih, ki so to storili.

X. je že več let sedel v JEC in nič ne kaže na to, da bi bili njegova poštenost in nepristranskost vprašljivi. To je potrdil predsednik skupnega volilnega odbora, ki je dodal, da član skupnega volilnega odbora ne more vplivati na odločitve v korist enega uradnika.

Skratka, ni bilo dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sta zaupnost in nepristranskost dela SES vprašljivi.

(2) Domneva o nepravilnostih

Generalni sekretar je javno izrazil svojo zavezanost načelom, ki urejajo delovanje SES, in sicer zaupnosti postopkov SES, ki je bila omenjena v obvestilu pritožnikom z dne 5. novembra 2004 (1) in ustno ponovljena predsedniku SES. Generalni sekretar je prav tako izrazil svoje nestrinjanje s pobudo g. X. v obvestilu z dne 7. decembra 2004, ki je bilo naslovljeno na iste osebe, in v ustnem sporočilu predsedniku odbora uslužbencev.

Opozoriti je treba, da je X. imenoval odbor uslužbencev na podlagi kolektivnega sklepa predstavnikov, ki so jih izvolili uslužbenci EESO. Prisotni so bili predstavniki sindikata pritožnikov, ki so imeli priložnost izraziti svoje mnenje.

Če upravni organ ne bi želel, da bi bil g. X. imenovan, bi moral nasprotovati odločbi predstavnikov zaposlenih, ki sama po sebi ni bila nepredstavljiva. Kot je razvidno iz njegovega obvestila z dne 7. decembra 2004, generalni sekretar te možnosti dejansko ni izključil. Vendar so za tako resno odločitev potrebni resni in dobro utemeljeni razlogi. Informacije, ki so jih predložili pritožniki in ki niso pokazale, da je X. izkrivil delovanje skupnega volilnega odbora v korist svojih volivcev, so bile očitno nezadostne.

EESO je sklenil, da bi moral varuh človekovih pravic to pritožbo razglasiti za nedopustno ali jo zaključiti z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

3. Opombe za posvetovanje

Generalni sekretar se je posvetoval s predsednikom SPO, predsednikom odbora uslužbencev in g. X. Odbor je mnenju priložil odgovore predsednika SPO, predsednika odbora uslužbencev in g. X.

- Obvestilo predsednika SES generalnemu sekretarju z dne 8. julija 2005:

Predsednik JEC je najprej opozoril, da bi bilo najbolje, če bi se z njim posvetovali ali ga vsaj obvestili o kritikah zoper g. X.

Predsednik JEC je obsodil sporočila g. X., ker je menil, da so nezdružljiva z nepristranskostjo in objektivnostjo člana JEC. V zvezi z ravnanjem g. X. v JEC je navedel, da ni opazil nobenih izjav g. X. v korist člana njegovega sindikata ali zastopnika njegovega oddelka, ki bi bile podane brez upravičenega razloga. Predsednik skupnega volilnega odbora je poudaril, da so predlogi skupnega volilnega odbora rezultat poglobljenega skupnega razmisleka in razprave ter da se objektivna in skupna merila, določena pred izbirnim postopkom, uporabljajo za vse kandidate. Zato ni bilo mogoče, da bi en član SES določil druga merila.

- Obvestilo predsednika odbora uslužbencev z dne 8. julija 2005:

Predsednik odbora uslužbencev je pojasnil, da sta na volitvah v odbor uslužbencev 7. oktobra 2004 en član skupnega volilnega odbora in X. kot nadomestni član dobila 165 glasov. Glasovanje je bilo tajno in ni bilo mogoče vedeti, kdo je glasoval za koga. Zato trditev, da bi X. lahko prejel glasove kolegov, ki bi jih nato nagradil, ni bila utemeljena. Sporočila, ki jih je poslal X., so bila naslovljena na kolege angleškega jezikovnega oddelka in druge kolege osebno. Večina prejemnikov ni bila članov sindikata, katerega član je bil X. Zelo malo prejemnikov je bilo verjetno, da bodo napredovali (tri od 67 predlaganih oseb, od katerih je ena članica tega sindikata). Trditev, da bi X. dajal prednost članom svojega sindikata, ni bila utemeljena. Kot objektivno dokazuje dejstvo, sta bili obe elektronski pošti nerodni, vendar ne zlonamerni. Nazadnje je X. v teh dveh elektronskih sporočilih jasno izrazil svojo zavezanost zaslužnosti v okviru napredovanj in zaščiti splošnega interesa osebja Odbora.

- Obvestilo g. X. z dne 13. julija 2005:

X. je potrdil obvestilo predsednika odbora uslužbencev in ponovil, da je v svojih volilnih sporočilih vztrajal pri zaslugah kandidatov za napredovanje.

Pripombe pritožnikov

Pripombe pritožnikov je mogoče povzeti, kot sledi.

Pritožniki so opozorili, da s predsednikom SES ni bilo opravljeno posvetovanje ali obveščeno o kritikah zoper g. X., kar je bilo samo po sebi primer nepravilnosti. Predsednik JEC je menil, da elektronska sporočila g. X. niso bila primerna glede na nepristranskost in objektivnost dela JEC ter da je bilo ravnanje g. X. graje vredno.

Ugotovili so, da je predsednik odbora uslužbencev tudi predsednik sindikata, katerega član je X. Zato predsednika odbora uslužbencev ni mogoče šteti za popolnoma nepristranskega.

Nazadnje, trditev EESO, da bi bilo treba elektronska sporočila X. obravnavati v okviru volilne kampanje, ni bila sprejemljiva ali v skladu z zakonom, saj generalni sekretar ne bi smel sprejeti političnih laži kot običajne in naravne prakse v volilni kampanji. V okviru Kadrovskih predpisov je treba sporno vprašanje obravnavati kot vprašanje zakonitosti. Organ za imenovanja bi moral pregledati in odpraviti vse kršitve zakonitosti.

Pritožniki so sklenili, da je bila njihova pritožba utemeljena, in prosili varuha človekovih pravic, naj to potrdi.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja EESO in pripomb pritožnikov se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuhinja človekovih pravic je zato EESO zaprosila, naj navede:

1. utemeljitev svojega predloga, naj se pritožba razglasi za nedopustno;
2. pravno določbo ali načelo, na podlagi katerega ni izključila možnosti, da bi nasprotovala odločitvi odbora uslužbencev o imenovanju enega člana skupnega evropskega sveta.

Varuh človekovih pravic je EESO zaprosil tudi za kopijo pravil o sestavi, postopkih in nalogah SES, zlasti Sklepa št. 238/01 A z dne 23. julija 2001 o sestavi in delovanju SES in Sklepa št. 511/04 A z dne 15. decembra 2004 o spremembi Sklepa št. 238/01 A.

Na koncu je opozoril, da so pritožniki v svojih pripombah navedli novo trditev, da bi se bilo treba s predsednikom skupnega nadzornega sveta posvetovati ali ga obvestiti o kritikah zoper enega člana skupnega nadzornega sveta. Ker ta trditev ni bila del prvotne pritožbe in ker v zvezi s tem ni bilo predhodnih upravnih pristopov, je menil, da ta nova trditev ne bo obravnavana v okviru te preiskave.

Nadaljnji odgovor Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Nadaljnji odgovor EESO lahko povzamemo na naslednji način:

V zvezi s pripombo o nedopustnosti pritožbe je EESO navedel, da se namerava sklicevati le na trditev, da bi bilo treba kritike nasloviti na sklep odbora uslužbencev o imenovanju g. X. za člana SES in ne na sklep predsednika EESO št. 034/05 A.

EESO je navedel, da je pravna podlaga za imenovanje članov SES člen 2(1) Sklepa predsedstva št. 511/04 A z dne 15. decembra 2004, ki določa:

„Člen 2

1. Les membres du Comité sont désignés, paritairement, par le Secrétaire général et le Comité du staff, lesquels doivent assurer une représentation équilibrée de l'ensemble des fonctionnaires. Le Président est désigné par le Secrétaire général après consultation du Comité du Personnel.“

EESO je ponovno poudaril kontekst, v katerem je bilo poslano sporočilo g. X. Dodala je, da je sindikat, ki mu pripada X., zmagal na volitvah z veliko večino, pri čemer je dobil 9 od 11 sedežev. Sindikat pritožnikov je dobil en sedež kljub informacijam, ki jih je posredoval volivcem o sporočilu gospoda X. Izkazalo se je, da se volivci na to informacijo niso odzvali pozitivno. EESO je menil, da so pritožniki v upanju, da bodo dosegli boljši rezultat, želeli preusmeriti poudarek volilne razprave s političnih idej vsakega sindikata na bolj pravno področje.

V skladu z veljavnimi pravili je moral predsednik EESO imenovati člane, ki jih je za skupni posvetovalni odbor predlagal odbor uslužbencev. V primeru prekrška ali resne upravne napake bi se lahko organ za imenovanja odzval in ustavil imenovanje, ki ga je predlagal odbor uslužbencev. Vendar EESO meni, da temu ni tako.

EESO ne bi mogel ukrepati drugače, saj bi se lahko štelo, da blokiranje imenovanja, ki ga predlaga odbor uslužbencev, pomeni prikrito sankcijo za uradnika, ki ne bi imela pravne podlage v kadrovskih predpisih.

EESO je na koncu ponovil različne ukrepe, ki jih je sprejel v zvezi s tem, in ugotovil, da v tem primeru ni bilo nepravilnosti.

Končne pripombe pritožnikov

Z dopisom z dne 19. aprila 2006 so pritožniki priznali, da nova trditev iz njihovih pripomb ne more biti del te preiskave.

Končne pripombe pritožnikov je mogoče povzeti na naslednji način:

Pritožniki so ponovili, da po njihovem mnenju političnih laži X. ni mogoče upravičiti.

Sindikat X. ni zmagal na volitvah z veliko večino, saj je dobil 52,27 % glasov, sindikat pritožnikov pa 39,23 % glasov. Poleg tega je bilo napačno trditi, da je sindikat pritožnikov volivce obvestil o sporočilu gospoda X med kampanjo, ker je bil njegov prvi informativni dopis izdan 22. oktobra 2004, medtem ko so volitve potekale 7. oktobra 2004. V nasprotju s trditvijo EESO se je sindikat pritožnikov odločil, da med volilno kampanjo ne bo uporabil sporočila g. X.

Po mnenju pritožnikov se zdi, da se je EESO odločil, da se ne bo spuščal v spor z različnimi sindikati na škodo nepristranskosti in objektivnosti članov skupnega evropskega sveta. Poleg tega je EESO poskušal pritožbo pritožnikov spremeniti v domnevni sindikalni spor, da bi se izognil svoji odgovornosti in jasnemu odgovoru na zastavljena vprašanja.

Pritožniki so opozorili, da je generalni sekretar svoje pomisleke predložil predsedniku SES, ki je v svojem obvestilu z dne 8. julija 2005 obžaloval, da SES pred začetkom postopka ni bil zaprošen za mnenje ali obveščen o stanju.

Opozorili so tudi, da je generalni sekretar nagovoril omejeno javnost, tj. osebe, odgovorne za sindikat pritožnikov, ter predsednika odbora uslužbencev in skupnega volilnega odbora.

Pritožniki so se sklicevali na zadevo T-396/03 Vanhellemont proti Komisiji, v kateri je Sodišče prve stopnje razveljavilo odločitev Komisije, da ne bo sodelovala v volilnem postopku odbora uslužbencev (2).

ODLOČBA

1 Določbe Kadrovskih predpisov in Sklep št. 511/04 A z dne 15. decembra 2004 o skupnem odboru za ocenjevanje

Kadrovski predpisi v upoštevnem delu določajo:

Člen 9: "1. Ustanovijo se: (a) znotraj vsake institucije:

- odbor uslužbencev, ki je lahko organiziran v strokovnih skupinah za različne kraje zaposlitve;

enega ali več skupnih odborov glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

(...) ki opravljajo naloge, ki so jim dodeljene s temi kadrovskimi predpisi. (...)

2. Sestavo in postopek organov določi vsaka institucija v skladu z določbami Priloge II. (...)

3. Odbor uslužbencev zastopa interese osebja v odnosu do njihove institucije (...). Prispeva k nemotenemu delovanju službe z zagotavljanjem kanala za izražanje mnenja osebja. (...)"

Priloga II h Kadrovskim predpisom določa:

„Skupni odbor ali odbor institucije sestavljajo:

predsednik, ki ga vsako leto imenuje organ za imenovanja,

- člane in namestnike, ki jih istočasno v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev."

Sklep predsedstva Ekonomsko-socialnega odbora št. 511/04 A z dne 15. decembra 2004 o spremembi Sklepa predsedstva Ekonomsko-socialnega odbora št. 238/01 A z dne 23. julija 2001 o ustanovitvi SES v upoštevnem delu določa:

Člen 2: "1. Les membres du Comité sont désignés, paritairement, par le Secrétaire général et le Comité du staff, lesquels doivent assurer une représentation équilibrée de l'ensemble des fonctionnaires (...)“.

Člen 3: "1. Le Président et les membres sont désignés pour une période de deux ans (...)“.

Člen 4: "1. Le Comité est chargé de soumettre à l'Autorité investie du pouvoir de nomination des avis sur les fonctionnaires qu'il considère les plus méritants pour obtenir une promotion, après examen comparatif des mérites des fonctionnaires ayant vocation à la promotion au 31 décembre de l'exercice en cours, ainsi que des rapports de notation dont ils ont fait l'objet. (...)"

Člen 5: "1. L'Autorité investie du pouvoir de nomination procède aux promotions après avoir pris connaissance des avis du Comité paritaire de promotion. (...)"

Člen 6: "1. Le Comité se réunit au moins deux fois pas an, sur convokation de son Président ou à la demande du secrétaire général. Il délibère valablement si tous les membres titulaires sont présents ou représentés, selon les différentes compositions prévues à l'article 2 (soit, respectivement, six(quatre), huit et dix membres).

2. Le Comité procèdera, pour chaque grade, à l'examen comparatif des mérites de l'ensemble des fonctionnaires promouvables, en najemnik compte des points de promouvabilité cumulés par chacun de ces fonctionnaires depuis leur dernière promotion et en vérifiant leur cohérence avec les commentaires des rapports de notation. (...)"

Člen 7: "3. Les avis du Comité sont pris à la majorité absolue de voix des membres titulaires présents ou représentés (...)“.

2 Trditev, da Ekonomsko-socialni odbor ni zagotovil, da so postopki skupnega odbora za ocenjevanje nepristranski, verodostojni in legitimni, ter s tem povezana trditev

2.1 Pritožniki delujejo v imenu sindikata zastopnikov in uradnikov Evropskih skupnosti. Pritožba je vložena zoper sklep predsednika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: EESO) (Sklep št. 034/05 A z dne 8. februarja 2005) o sestavi skupnega odbora za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: SES) do volitev v odbor uslužbencev, ki naj bi potekale leta 2006. Pritožniki so to odločitev izpodbijali v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da bo g. X. član skupnega odbora uslužbencev in, natančneje, eden od članov, ki jih je imenoval odbor uslužbencev. Trdili so, da je X. med kampanjo za izvolitev odbora uslužbencev poslal sporočila, iz katerih je mogoče sklepati, da bo, če bo izvoljen, dajal prednost določenim kategorijam uslužbencev, zlasti svojim kolegom iz angleškega jezikovnega oddelka in članom svojega sindikata. Pritožniki so na to vprašanje opozorili generalnega sekretarja EESO 19. novembra, 25. novembra in 23. decembra 2004. Evropski varuh človekovih pravic je med drugim začel preiskavo o (i) trditvi pritožnikov, da EESO ni zagotovil, da bi bili postopki skupnega nadzornega sveta nepristranski, verodostojni in legitimni, ter (ii) trditvi pritožnikov, da bi bilo treba navedenega člana skupnega nadzornega sveta zamenjati.

2.2 EESO je v svojih mnenjih zavrnil trditve pritožnikov in navedel naslednje argumente:

1. Obljube, dane v okviru volilne kampanje, so lahko raznolike in njihovih avtorjev ne zavezujejo nujno k določenemu ravnanju.
2. Čeprav je X. izjavil, da bo posebej pozoren na interese angleškega jezikovnega oddelka, je tudi navedel, da bo delal v interesu vseh zaposlenih.
3. Ni bilo mogoče, da bi gospod X. vedel, kdo je glasoval zanj in nagradil tiste, ki so to storili.
4. X. je že več let sedel v odboru JEC in ni bilo dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sta njegova poštenost in nepristranskost vprašljivi. To je potrdil predsednik skupnega evropskega sveta, ki je dodal, da član skupnega evropskega sveta ne more vplivati na odločitve skupnega evropskega sveta v korist določenega uradnika.
5. X. je imenoval odbor uslužbencev na podlagi skupne odločitve predstavnikov, ki so jih izvolili uslužbenci EESO. Prisotni so bili predstavniki pritožnikovega sindikata, ki so imeli priložnost izraziti svoje mnenje. Če upravni organ ne bi želel, da bi bil g. X. imenovan, bi moral nasprotovati odločbi predstavnikov zaposlenih. Vendar so za tako resno odločitev potrebni resni in dobro pojasnjeni razlogi. V primeru prekrška ali resne upravne napake („dans le cas d'un délit ou d'une faute administrative substantielle“) bi lahko organ za imenovanja preprečil imenovanje, ki ga predlaga odbor uslužbencev. Vendar EESO meni, da to ne velja za imenovanje g. X. Dokazi, ki so jih predložili pritožniki in ki ne dokazujejo, da je g. X. izkrivil delovanje skupnega volilnega odbora v korist svojih volivcev, so bili očitno nezadostni.

2.3 Pritožniki so v svojih končnih pripombah med drugim navedli, da je predsednik SES obžaloval, da pred začetkom postopka SES ni bil zaprošen za mnenje v zvezi s stanjem ali obveščen o njem. Sklicevale so se tudi na zadevo T-396/03, Vanhellemont proti Komisiji (3), v kateri je Sodišče prve stopnje razveljavilo odločitev Komisije, da ne bo sodelovala v volilnem postopku odbora uslužbencev.

2.4 Varuh človekovih pravic najprej opozarja, da se ta preiskava nanaša na vprašanje, ali je sklep predsednika EESO št. 034/05 A z dne 8. februarja 2005 pomenil nepravilnost v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da bo g. To naj bi pomenilo, da EESO ni zagotovil nepristranskega, verodostojnega in legitimnega delovanja skupnega nadzornega sveta. Preiskava varuha človekovih pravic se ne nanaša na integriteto ali pravilnost volilnega postopka niti na vprašanje, ali je odločitev odbora uslužbencev, da za člana imenuje X., pomenila nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem ugotavlja, da ji ta odločitev v zvezi z X. ni bila sporočena v okviru te preiskave.

2.5 Varuh nadalje ugotavlja, da v skladu s členom 11 Kadrovskih predpisov uradnik

" dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo lojalnosti do Skupnosti" in "se pri opravljanju svojih nalog (...) ne ukvarja z zadevami, pri katerih ima neposredno ali posredno kakršne koli osebne interese, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost, zlasti družinske in finančne interese".

Člen 8 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev določa:

"1. Uradnik je nepristranski in neodvisen. Uradnik se vzdrži kakršnega koli samovoljnega ravnanja, ki bi škodljivo vplivalo na člane javnosti, in kakršne koli prednostne obravnave na kakršni koli podlagi. 2. Ravnanja uradnika nikoli ne vodijo osebni, družinski ali nacionalni interesi ali politični pritiski. Uradnik ne sodeluje pri odločitvi, pri kateri ima sam ali kateri koli ožji družinski član finančni interes.“

2.6 Varuh človekovih pravic ponovno poudarja, da načela dobrega upravljanja zahtevajo, da uslužbenci institucij in organov Skupnosti svoje naloge opravljajo ne le nepristransko, temveč tudi izkazujejo svojo nepristranskost tako, da se izogibajo vsem dejanjem, ki bi lahko razumno omajala njihovo nepristranskost (4). Poleg tega načela dobrega upravljanja zahtevajo, da zadevna institucija ali organ Skupnosti sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev resničnosti in videza nepristranskosti pri opravljanju upravnih nalog, ki so zaupane njenim uslužbencem. V tem okviru gre za zaupanje, ki ga mora uprava Skupnosti vzbujati v javnosti ali, kar zadeva upravljanje kadrovskih zadev, v svoje osebje.

2.7 Vprašanje spoštovanja zahtev nepristranskosti v primeru, kakršen je obravnavani, je treba presojati ne le na podlagi subjektivnega preizkusa, to je na podlagi osebnih prepričanj in predispozicij zadevnega predstavnika osebja, ampak tudi na podlagi objektivnega preizkusa(5). V okviru tega drugega preizkusa je treba preveriti, ali je uprava zagotovila zadostna jamstva, da bi izključila vsak upravičen dvom v zvezi s spoštovanjem zgoraj navedenih zahtev po nepristranskosti. V okviru objektivnega preizkusa je treba najprej ugotoviti, ali so v obravnavani zadevi obstajala preverljiva dejstva, s katerimi je bil EESO seznanjen pred izdajo izpodbijane odločbe in ki bi lahko vzbudila dvome o nepristranskosti g. X., ki bi se kot predstavnik osebja v JEC ukvarjal s kadrovskimi zadevami. V zvezi s tem so lahko celo videzi zelo pomembni.

2.8 V obravnavani zadevi je g. X. v sporočilu, ki ga je 6. oktobra 2004 poslal svojim kolegom iz angleškega jezikovnega oddelka, navedel:

„Še naprej bom deloval v interesu vseh zaposlenih; Ker ni treba posebej poudarjati, da so vse druge stvari enake, se bom po svojih najboljših močeh potrudil, da zaščitim interese angleške divizije; To sem dosledno počel v preteklosti, v različnih pogajanjih z upravo o zaposlovanju, novih delovnih mestih, pogodbah, napredovanjih itd.; Moja roka se je zagotovo okrepila z mojim članstvom v odboru uslužbencev. Če bom ponovno izvoljen, upam, da bom ponovno imenovan v odbor za napredovanja. Napredovanja se izvajajo na podlagi osebnih spisov, točk in delovne dobe, vendar ni treba posebej poudarjati, da je v vseh pogajanjih nekaj manevrskega prostora; Verjamem, da sem dosledno in uspešno branil interese naše divizije v smislu napredovanja in novih delovnih mest.

Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo mogoče navedeno izjavo razumno razumeti kot obljubo g. X., da bo kot član JEC v okviru postopka napredovanja podpiral interese svojih kolegov iz angleškega jezikovnega oddelka. V zvezi s tem je treba opozoriti, da sta sama institucija in, natančneje, generalni sekretar v dopisu z dne 7. decembra 2004, torej veliko pred izdajo izpodbijane odločbe, to izjavo obsodila, tako kot je to storil predsednik JEC v dopisu z dne 8. julija 2005, v katerem je navedel, da je po njegovem mnenju izjava nezdružljiva z nepristranskostjo in objektivnostjo člana JEC. Poleg tega ni bilo sporno, da so bili člani angleškega jezikovnega oddelka upravičeni do napredovanja. Varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da bi se v okoliščinah obravnavane zadeve lahko pojavili razumni in objektivno utemeljeni dvomi o nepristranskem in objektivnem delovanju X. pri opravljanju njegovih nalog člana SES, ki so bili očitno tudi izraženi, kot je razvidno iz nespornih dejstev, s katerimi je bil EESO seznanjen že dolgo pred izdajo izpodbijane odločbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da sodelovanje drugih članov, katerih nepristranskost ni bila vprašljiva, v SOP ne vpliva na utemeljenost te preiskave (6). V primeru, kot je obravnavani, zahteve, navedene v točki 2.6 zgoraj, dejansko pomenijo, da je treba sodelovanje osebe, katere nepristranskost je mogoče razumno izpodbijati, v komisiji JEC obravnavati, kot da lahko ogrozi poštenost postopka komisije JEC in ustreznega upravnega postopka v zvezi z napredovanji (7). Glede na navedeno varuh človekovih pravic ne sprejema zgoraj navedenih argumentov od (i) do (iv), ki jih je EESO navedel v podporo svoji zavrnitvi obtožbe.

2.9 V zvezi z argumentom (v), ki ga navaja EESO, varuhinja ugotavlja, da je pri izbiri članov skupnega posvetovalnega odbora, ki jo opravi odbor uslužbencev, za zagotavljanje skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami glede nepristranskosti odgovoren predvsem odbor uslužbencev. Ta organ ni razrešen zgoraj navedene odgovornosti zgolj zato, ker je že izbral uradnike za sodelovanje v skupnem evropskem odboru. Če je torej pri upravi EESO pred izdajo sklepa o sestavi skupnega posvetovalnega odbora vložena ustrezna pritožba, mora institucija najprej preveriti, ali je bil odbor uslužbencev seznanjen z zadevo in ali jo je obravnaval. V nasprotnem primeru bi moral EESO vsaj načeloma (8) zadevo predložiti odboru uslužbencev in ga pozvati, naj pritožbo preuči ter v razumnem roku bodisi potrdi bodisi spremeni svojo odločitev o izbiri. Na podlagi informacij, ki jih je prejel varuh človekovih pravic v okviru te preiskave, se zdi, da EESO ni sprejel takih ukrepov. To je bil primer nepravilnosti in varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju podal ustrezno kritično pripombo.

Poleg tega EESO ni izpodbijal, da je bil v okviru izdaje izpodbijane odločbe pristojen za pregled izbora, ki ga je opravil odbor uslužbencev, in da ga ni sprejel, če ne bi bil združljiv z upoštevnimi pravili, ki zavezujejo odbor uslužbencev. Čeprav to ni bilo dovolj jasno in natančno, se je EESO dejansko skliceval na pogoje, pod katerimi bi lahko izvajal to pristojnost, in sicer v primeru resnih in dobro pojasnjenih razlogov ali v primeru kršitve ali resne upravne napake. EESO je tudi navedel, da ti pogoji v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni, ker pritožniki niso dokazali, da je g. X. sodeloval pri dejanjih, katerih namen je bil izkriviti delovanje skupnega volilnega odbora in koristiti njegovim volivcem. Varuh človekovih pravic te utemeljitve ne sprejema. Kot je pojasnjeno zgoraj, je sporočilo gospoda X. z dne 6. oktobra 2004 vzbudilo utemeljene dvome o njegovi nepristranskosti in objektivnosti pri opravljanju njegovih nalog člana JEC. Zagotavljanje resničnosti in videza nepristranskosti v primerih, kakršen je obravnavani, je za odbor uslužbencev zavezujoče pravilo, ki spodbuja pomemben interes Skupnosti. Zgolj dejstvo, da pritožniki EESO niso dokazali, da je X. poskušal izkriviti delovanje skupnega volilnega odbora v korist svojih volivcev, ni pomembno. Varuh zato ugotavlja, da EESO ni predložil tehtnih in ustreznih razlogov za zavrnitev prošnje pritožnikov z dne 25. novembra 2004 (ponovljene 23. decembra 2004) v zvezi s sodelovanjem g. X. v JEC. To je primer nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa bo v nadaljevanju podal kritično pripombo.

2.10 V zvezi s trditvijo pritožnikov, da bi bilo treba g. X. zamenjati, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je veljavnost izpodbijane odločbe potekla v času volitev v odbor uslužbencev leta 2006. Iz tega razloga in ob upoštevanju njegovih pripomb iz točk 2.4 in 2.9 se varuhu človekovih pravic ne zdi upravičeno obravnavati te trditve ali predlagati ustrezne sporazumne rešitve.

3 Domnevna odsotnost odgovora

3.1 Pritožniki so trdili, da EESO ni odgovoril na njihova dopisa z dne 23. decembra 2004 in 14. februarja 2005.

3.2 Načela dobrega upravljanja iz člena 13 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev zahtevajo, da EESO odgovori na dopise pritožnikov. Vendar se zdi, da EESO ni niti odgovoril na dopise pritožnikov niti ni navedel razlogov, zakaj tega ni storil .. Varuh človekovih pravic meni, da gre za nepravilnost. Ob upoštevanju njegovih ugotovitev iz točke 2.8 zgoraj in dejstva, da je EESO v okviru svoje predhodne korespondence s pritožniki in korespondence v zvezi s to preiskavo izrazil svoja stališča o vprašanju (sestave SES), ki so ga pritožniki navedli v svojih pismih z dne 23. decembra 2004 in 14. februarja 2005 ,, bo varuh človekovih pravic v nadaljevanju podal kritično pripombo.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednje kritične pripombe:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da osebje institucij in organov Skupnosti svoje naloge opravlja ne le nepristransko, ampak tudi izkazuje svojo nepristranskost tako, da se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko razumno omajala njegovo nepristranskost. Poleg tega načela dobrega upravljanja zahtevajo, da zadevna institucija ali organ Skupnosti sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev resničnosti in videza nepristranskosti pri opravljanju upravnih nalog, ki so zaupane njenim uslužbencem.

V obravnavani zadevi bi se lahko pojavili utemeljeni dvomi glede nepristranskega in objektivnega opravljanja nalog g. X. kot člana JEC, ki so bili očitno izraženi na podlagi nespornih dejstev (vsebina sporočila, ki ga je g. X. 6. oktobra 2004 poslal svojim kolegom v oddelku za angleško jezikoslovje) ali s katerimi je bil EESO seznanjen veliko pred izdajo izpodbijane odločbe o sestavi JEC.

Za zagotavljanje skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami glede nepristranskosti, ko odbor uslužbencev izbira člane SOP, je odgovoren predvsem sam odbor uslužbencev. Če se pri instituciji vloži ustrezna pritožba, preden ta sprejme odločitev o sestavi skupnega posvetovalnega odbora, mora institucija najprej preveriti, ali je bil odbor uslužbencev o zadevi obveščen in ali jo je obravnaval. Če se izkaže, da ni bilo tako, bi morala institucija vsaj načeloma zadevo predložiti odboru uslužbencev in ga pozvati, naj preuči pritožbo, ter tako v razumnem roku bodisi potrditi bodisi spremeniti svojo odločitev o izbiri. Zdi se, da EESO v obravnavanem primeru ni sprejel takih ukrepov. To je bil primer nepravilnosti.

Poleg tega EESO ni predložil tehtnih in ustreznih razlogov za zavrnitev prošnje pritožnikov z dne 25. novembra 2004 (ponovljene 23. decembra 2004) v zvezi z udeležbo g. X. v skupnem odboru Evropskih skupnosti. To je bil še en primer nepravilnosti.

Nazadnje, načela dobrega upravljanja zahtevajo, da bi moral EESO odgovoriti na pismi pritožnikov z dne 23. decembra 2004 in 14. februarja 2005. Zdi se, da EESO ni niti odgovoril na dopise pritožnikov niti ni navedel razlogov, zakaj tega ni storil. To je bil tudi primer nepravilnosti.

Na podlagi navedenega varuh človekovih pravic primer zaključi.

O tem sklepu bo obveščen tudi predsednik EESO.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Varuh človekovih pravic razume, da se želi Odbor sklicevati na obvestilo z dne 25. novembra 2004.

(2) Zadeva T-396/03 Vanhellemont proti Komisiji, sodba z dne 22. novembra 2005, še ni objavljena:

„52 Selon une jurisprudence constante, il résulte de l’article 9, paragraphe 2, du statut et, en général, du pouvoir d’organisation que chaque institution exerce dans le domaine de sa propre compétence ainsi que de son devoir d’assurer à ses fonctionnaires la possibilité de désigner leurs représentants en toute liberté et dans le respect des règles démocratiques, que les institutions ont non seulement le droit, mais encore l’obligation, d’intervenir d’office au cas où elles éprouveraient un doute sur la régularité de l’élection du comité du staff, et qu’elles sont encore tenues de statuer sur les réclamations qui pourraient leur être adressées à ce sujet dans le cadre de la procédure fixée par les articles 90 et 91 du statut (arrêt de la Cour du 29 septembre 1976, De Dapper e.a./Parlement, 54/75, Recueil, str. 1381, točke 21 à 23 ; Ordonnance du Président de la Cour du 11 juin 1985, Diezler e.a./CES, 146/85 R, Rec. str. 1805, točka 6 ; arrêt du Tribunal du 8 mars 1990, Maindiaux e.a./CES, T-28/89, ZOdl., str. II-59, točka 32).

53 Ce devoir d’intervention d’office des institutions pour assurer la régularité des élections comprend également celui de créer des conditions de sécurité juridique et de résoudre avec effet obligatoire des questions douteuses, sans que l’institution doive attendre qu’un conflit plus grave se produise à leur sujet. Les pouvoirs qui appartiennent aux institutions en vertu de leur devoir d’assurer la régularité des élections comprennent donc celui de prendre des mesures préventives (arrêt Maindiaux e.a./CES, točka 52 zgoraj, točka 32).“

(3) Zadeva T-396/03, Vanhellemont proti Komisiji, sodba z dne 22. novembra 2005, še neobjavljena, točki 52 in 53.

(4) Glej sklep varuha človekovih pravic o pritožbi 751/2000/(BB)IJH in zlasti odstavek 4 navedenega osnutka priporočila.

(5) Opozoriti je treba, da tako dvojno merilo smiselno uporablja Evropsko sodišče za človekove pravice v okviru člena 6(1) (glej npr. sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 24.2.1993, Fey, serija A št. 255, točke 28–30), ki se lahko uporablja tudi za upravne postopke (glej npr. sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 10.2.1983, Albert in Le Compte, serija A št. 58).

(6) Glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 22. junija 1989, Langborger, serija A št. 155, točka 35.

(7) Glej sklep varuha človekovih pravic o pritožbi 829/2004/PB, točki 4.5 in 4.6.

(8) Varuh človekovih pravic zlasti ne izključuje možnosti, da se od institucije ne bi zahtevalo, da ravna na ta način, kadar pritožba pomeni zlorabo ali je očitno neutemeljena. Vendar Ekonomsko-socialni odbor v obravnavani zadevi ni sprejel take ugotovitve.