Strasbourg, 10. januarja 2006

Spoštovani g.

novembra 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo. Vaša pritožba se nanaša na to, da Komisija domnevno ni skrbno obravnavala postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je institucija izvedla v zvezi z vašima uradnima pritožbama glede pravic manjšinskih delničarjev v skladu s špansko zakonodajo. Dne 23. decembra 2004 ste mi pisali in se zahvalili mojim službam za potrditev prejema vaše pritožbe ter priložili dodatne informacije.

Dne 16. decembra 2004 sem predsednika Komisije obvestil o tej pritožbi in ga prosil za mnenje. Po zahtevi z dne 6. aprila 2005 za podaljšanje roka za odgovor mi je Komisija 15. aprila 2005 poslala svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb. 5. in 7. maja 2005 ste mi poslali svoje pripombe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Dejstva v zadevi so po mnenju pritožnika naslednja:

Pritožba 1687/2000/JMA

Pritožnik je 14. decembra 2000 pri varuhu človekovih pravic vložil predhodno pritožbo proti Komisiji, ki je bila evidentirana pod številko spisa 1687/2000/JMA. Pritožba se je nanašala na domnevno neustrezno obravnavo uradne pritožbe, ki jo je pritožnik vložil 7. septembra 1999, s strani Komisije. Pritožnik je v svoji pritožbi trdil, da je več določb španskega zakona o gospodarskih družbah v nasprotju z Direktivo 77/91/EGS o zaščitnih ukrepih za varstvo družbenikov družb (1).

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic pojasnil, da je 7. septembra 1999 pri Komisiji vložil uradno pritožbo zaradi nepravilnega prenosa Direktive v špansko zakonodajo. Čeprav je institucija predložila pravilno izpolnjen standardni obrazec za pritožbe, ni potrdila prejema niti ga ni obravnavala kot pritožbo. Med preiskavo varuha človekovih pravic pa je institucija ponovno ocenila trditve pritožnika in se na podlagi te nove ocene strinjala, da bo pritožbo evidentirala (sklic 2001/4849) in začela preiskavo težave. Varuh človekovih pravic je menil, da so bili ti ukrepi Komisije zadovoljivi, zato je primer zaključil 23. aprila 2003.

Pritožba 3369/2004/JMA

Pritožnik je 10. novembra 2004 ponovno pisal varuhu človekovih pravic in se pritoževal, da Komisija ni ustrezno obravnavala dveh postopkov za ugotavljanje kršitev, uvedenih v skladu s členom 226 ES v zvezi z dvema podobnima pritožbama, ki ju je Komisiji predložil leta 2001 (sklic 2001/4849) in 2003 (sklic 2003/5251). Varuhinja človekovih pravic je novo pritožbo razglasila za dopustno, jo evidentirala pod referenčno številko 3369/2004/JMA in začela preiskavo.

Pritožnik je v svoji novi pritožbi trdil, da kljub neformalnim zagotovilom, ki so mu jih dale službe Komisije glede prihodnjega pošiljanja obrazloženega mnenja španskim organom v zvezi z njegovo pritožbo 2001/4849, še ni bil sprejet noben ukrep. Trdil je tudi, da Komisija v zvezi z njegovo drugo pritožbo 2003/5251 dve leti ni ukrepala kljub zagotovilom njenih služb, da bo španskim organom kmalu poslan uradni opomin. Pritožnik je pritožbi priložil kopije svoje korespondence s Komisijo, v kateri je poudaril resnost problema za delničarje in pozval institucijo, naj se odzove na problem in sprejme potrebne ukrepe proti španskim organom.

Pritožnik je v povzetku trdil, da Komisija ni skrbno obravnavala postopka za ugotavljanje kršitev, ki ga je začela v zvezi z dvema uradnima pritožbama, ki ju je vložil v zvezi z nepriznavanjem pravic, podeljenih manjšinskim delničarjem v skladu s pravom Skupnosti, s strani španske zakonodaje (referenčne številke: 2001/4849 in 2003/5251).

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju opisala posebne ukrepe, ki so jih njene službe sprejele v odgovor na vsako od dveh uradnih pritožb, ki ju je vložil pritožnik.

V zvezi s prvo pritožbo, vloženo leta 2001 (sklic 2001/4849), je Komisija ugotovila, da so pristojne službe (Generalni direktorat za trg in storitve, GD MARKT) 7. septembra 2004 pritožniku neuradno sporočile, da nameravajo Komisiji predlagati, naj španskim organom pošlje obrazloženo mnenje. Komisija je ugotovila, da pristojne službe ne bi mogle dati zagotovil, da bo tovrstna pobuda sprejeta v določenem roku, saj je to odločitev, ki jo lahko sprejme le kolegij komisarjev na predlog pristojnih služb, ki bi ga morale odobriti druge službe Komisije, kabinet pristojnega komisarja in kabineti drugih komisarjev.

Pristojne službe Komisije v GD MARKT so 20. septembra 2004 prejele še en dopis pritožnika z dne 11. septembra 2004. Ko je bil dokument preveden, se je upošteval pri končni analizi zadeve za pripravo obrazloženega mnenja. GD MARKT je 8. novembra 2004 prejel še eno sporočilo pritožnika, ki ga je bilo treba prevesti in dodatno analizirati.

Komisija je pojasnila, da se je po opravljeni analizi vseh informacij 22. decembra 2004 odločila podati obrazloženo mnenje. Dopis je bil 5. januarja 2005 poslan stalnemu predstavništvu Španije.

V zvezi z obravnavo pritožbe 2003/5251 je Komisija pojasnila, da je bila pritožba po analizi in prevodu pritožnikovega dopisa evidentirana decembra 2003. V neuradnem sporočilu pritožniku z dne 8. novembra 2004 so pristojne službe Komisije, GD MARKT, pojasnile, da nameravajo Komisiji predlagati, naj španskim organom pošlje uradni opomin v zvezi s to pritožbo. Vendar so službe Komisije opozorile, da lahko Komisija uradno odločitev sprejme šele, ko so izpolnjene vse potrebne formalnosti. Pritožnik se je zato zavedal, da Komisija dejavno preučuje njegovo pritožbo, da bi se odločila o začetku postopka za ugotavljanje kršitev. Na podlagi te ocene se je Komisija 22. decembra 2004 odločila, da pošlje uradni opomin. Dopis je bil 5. januarja 2005 dejansko poslan stalnemu predstavništvu Španije.

S splošnejšega vidika je Komisija pojasnila, da mora GD MARKT v zvezi z obema pritožbama tesno sodelovati s prevajalsko službo, da bi lahko ustrezno ocenil številne prejete vloge pritožnika in pristojnih organov države članice. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je od leta 2001 od pritožnika prejela veliko število pripomb, vključno z eno od njegovih knjig o problemu, s približno 350 stranmi. Čeprav ni bilo treba prevesti vsake strani, so morale pristojne službe temeljito razumeti vsebino dokumenta. Prevod ustreznih dokumentov in potreba po njihovi oceni sta vplivala na načrtovanje in časovni okvir zadeve.

Komisija je ugotovila, da so njene službe 19. februarja 2004 prosile pritožnika, naj zmanjša količino dodatnih informacij, ki bi jih lahko poslal, da bi pospešil obravnavo zadeve.

Čeprav to ni trditev iz pritožbe varuhu človekovih pravic, je Komisija v svojem mnenju navedla tudi, da je pritožnik zahteval dostop do izmenjave pisem med svojimi službami in španskimi organi. Institucija je pojasnila, da je zahtevo zavrnila zaradi zaupnosti.

Komisija je na koncu poudarila, da je po njenem mnenju in glede na okoliščine zadeve menila, da so njene službe skrbno obravnavale oba postopka za ugotavljanje kršitev in da so pri tem spoštovale ustrezna pravila, in sicer določbe njenega sporočila o odnosih s pritožniki v postopkih za ugotavljanje kršitev (2).

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah ponovil trditve iz svoje pritožbe.

Pritožnik je poudaril, da če bi Komisija nemudoma ukrepala v zvezi z njegovimi pritožbami, mu ne bi bilo treba izgubljati časa s posredovanjem dodatnih informacij pristojnim službam. Po njegovem mnenju ni upravičeno, da je bilo v primeru pritožbe 2001/4849, ki jo je generalni sekretar Komisije evidentiral septembra 2001, obrazloženo mnenje podano šele 5. januarja 2005. Podobno je pritožnik poudaril, da je bil za pritožbo 2003/5251, kljub dejstvu, da je bila zadeva evidentirana decembra 2003, uradni opomin državi članici poslan šele 5. januarja 2005.

ODLOČBA

1 Domnevna neskrbna obravnava pritožb s strani Komisije

1.1 Pritožnik trdi, da Komisija ni skrbno obravnavala postopka za ugotavljanje kršitev, ki ga je sprožila v zvezi z dvema uradnima pritožbama, ki ju je vložil v zvezi z nepriznavanjem pravic manjšinskih delničarjev v skladu s pravom Skupnosti v španski zakonodaji (referenčne številke: 2001/4849 in 2003/5251). Pritožnik se sklicuje zlasti na dejstvo, da kljub zagotovilom, ki so mu jih dale službe Komisije glede skorajšnjega pošiljanja obrazloženega mnenja (v zvezi z njegovo pritožbo 2001/4849) in uradnega opomina (v zvezi z njegovo pritožbo 2003/5251), ni bil sprejet noben ukrep.

Vendar v svojih stališčih navaja, da so bila ta sporočila španskim organom končno poslana 5. januarja 2005, čeprav je do tega ukrepa prišlo dolgo po tem, ko je vložil pritožbi pri Komisiji, in sicer septembra 2001 oziroma decembra 2003.

1.2 Komisija trdi, da sta bila na podlagi predlogov pristojnih služb, ki jih je nato potrdil kolegij komisarjev, španskim organom 5. januarja 2005 predložena obrazloženo mnenje (v zvezi s pritožbo 2001/4849) in uradni opomin (v zvezi s pritožbo 2003/5251). Komisija poudarja, da službe, ki so obravnavale zadevo, pritožniku niso mogle zagotoviti, da bodo ti ukrepi sprejeti v določenem roku, saj je to odločitev, ki jo lahko sprejme le kolegij komisarjev na predlog pristojnih služb, ki so jo morale odobriti druge službe Komisije, kabinet pristojnega komisarja in kabineti drugih komisarjev.

Na splošno Komisija ugotavlja, da so njene službe za obravnavo zadev, ki jih je predložil pritožnik, potrebovale veliko časa, ker so morale tesno sodelovati s prevajalsko službo, da bi ocenile številne obsežne vloge, ki so jih prejele od pritožnika in odgovornih organov države članice. Komisija pojasnjuje, da je bila prva pritožba vložena leta 2001, druga pa decembra 2003.

Komisija meni, da so njene službe glede na okoliščine tega primera skrbno obravnavale oba postopka za ugotavljanje kršitev in da so pri tem upoštevale ustrezna pravila, in sicer določbe njenega Sporočila o odnosih s pritožniki v postopkih za ugotavljanje kršitev (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo)(3).

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnikova trditev, da Komisija ni ravnala s potrebno skrbnostjo, temelji tako na času, ki ga je Komisija potrebovala za obravnavo primerov, kot na kršitvi zagotovil, ki so mu jih po mnenju pritožnika dale službe Komisije v zvezi s skorajšnjo predložitvijo obrazloženega mnenja španskim organom v zvezi z njegovo pritožbo 2001/4849 in uradnim opominom v zvezi z njegovo pritožbo 2003/5251.

1.4 V zvezi z zagotovili varuh človekovih pravic domneva (ker ni bil predložen noben dokaz o pisnih zagotovilih), da se pritožnik sklicuje na ustne izjave. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni predložil podrobnih informacij o imenih oseb, ki dajejo taka zagotovila, niti o datumih, ko so bila dana. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da ni zadostnih dokazov, ki bi upravičevali nadaljnje preiskave morebitnih nepravilnosti.

1.5 Glede trajanja obravnave pritožbe 2003/5251, ki jo je opravila Komisija, je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je Komisija primer evidentirala decembra 2003 in da je španskim oblastem 5. januarja 2005 poslala uradni opomin. Komisija je zato sprejela odločitev o začetku postopka za ugotavljanje kršitev nekaj več kot eno leto od datuma evidentiranja zadeve.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da sporočilo določa naslednje:

Službe Komisije bodo praviloma preiskale pritožbe, da bi sprejele odločitev o izdaji uradnega opomina ali zaključku zadeve v največ enem letu od datuma, ko je generalni sekretariat evidentiral pritožbo (4).

Glede na to, da je bil običajni enoletni rok le nekoliko prekoračen in da je Komisija ponudila razumno razlago (potreba po obsežnem prevodu dokumentov), varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti Komisije v zvezi s časom, potrebnim za obravnavo pritožbe 2003/5251.

1.6 V zvezi z obravnavo pritožbe 2001/4849 s strani Komisije varuh človekovih pravic razume pritožnikovo trditev, da se nanaša na čas, ki ga je Komisija potrebovala za izdajo obrazloženega mnenja po tem, ko je španskim organom poslala uradni opomin.

Varuh ugotavlja, da Sporočilo Komisije o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti ne določa niti običajnega roka za preiskavo pritožb po izdaji uradnega opomina niti informacij, ki jih je treba dati pritožnikom v obdobju po tem, ko je bil tak dopis poslan. Vendar opozarja, da člen 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima „[v]sakdo [...] pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“. Varuh človekovih pravic je skrbno preučil sodno prakso sodišč Skupnosti v zvezi z diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija pri obravnavi primerov kršitev. Varuh človekovih pravic meni, da sodna praksa ne izključuje uporabe načel dobrega upravljanja za odnose med Komisijo in pritožniki v obdobju po pošiljanju uradnega opomina. Varuh zato meni, da bi morala Komisija spoštovati načela dobrega upravljanja v odnosih s pritožnikom v obdobju po tem, ko mu je bil poslan uradni opomin. Nadaljnja opomba v zvezi s tem bo podana v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Komisija po začetku preiskave varuha človekovih pravic 5. januarja 2005 na španske organe naslovila obrazloženo mnenje v zvezi s pritožbo 2001/4849. Varuh človekovih pravic zato meni, da ni treba dodatno preveriti, ali je Komisija pri obravnavi pritožbe 2001/4849 v obdobju med pošiljanjem uradnega opomina in izdajo obrazloženega mnenja spoštovala načela dobrega upravljanja.

2 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic glede na rezultate svoje preiskave meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s to pritožbo niso upravičene. Zato je zadevo zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

NADALJNJI OMEJITEV

Varuh ugotavlja, da Sporočilo Komisije o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti ne določa niti običajnega roka za preiskavo pritožb po izdaji uradnega opomina niti informacij, ki jih je treba dati pritožnikom v obdobju po tem, ko je bil tak dopis poslan. Vendar opozarja, da člen 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima „[v]sakdo [...] pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“. Varuh človekovih pravic je skrbno preučil sodno prakso sodišč Skupnosti v zvezi z diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija pri obravnavi primerov kršitev. Varuh človekovih pravic meni, da sodna praksa ne izključuje uporabe načel dobrega upravljanja za odnose med Komisijo in pritožniki v obdobju po pošiljanju uradnega opomina. Varuh zato meni, da bi morala Komisija spoštovati načela dobrega upravljanja v odnosih s pritožnikom v obdobju po tem, ko mu je bil poslan uradni opomin.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti; UL L 26, 31.1.1997, str. 1.

(2) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom glede kršitev prava Skupnosti (COM(2002) 141 konč.); UL C 244, 10.10.2002, str. 5.

(3) Glej opombo 2.

(4) Zgoraj navedena opomba 2, točka 8 ("Rok za preiskavo pritožb"), Priloga.