Strasbourg, 6. oktobra 2005

Spoštovani gospod H.,

Dne 26. julija 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropski komisiji v zvezi z domnevno zamudo pri zaključku javnega natečaja in nekaterimi posledicami te zamude.

Ker je varuh človekovih pravic prejel več podobnih pritožb v zvezi s številnimi natečaji (COM/A/1/02, COM/A/2/02, COM/A/3/02 in COM/A/9/01), se je odločil začeti skupno preiskavo o tej zadevi.

Dne 16. septembra 2004 sem vašo pritožbo posredoval predsedniku Komisije. Komisija je 20. decembra 2004 poslala svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. Zdi se, da od vas ni prejela nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Zadevni natečaji so se začeli leta 2001 in 2002, v obvestilih o natečajih pa je bilo navedeno, da bodo končani v približno enem letu in da bodo rezervni seznami, ki iz tega izhajajo, prenehali veljati konec leta 2003. Vendar pa je večina tekmovanj trajala veliko dlje. Na primer, končno obvestilo o uspešnih kandidatih na natečaju COM/A/3/02 je bilo poslano z dopisom z dne 21. aprila 2004. Zaradi te zamude pri zaključku natečajev so bili številni uspešni kandidati zaposleni pod bistveno manj ugodnimi pogoji prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom, ki so začeli veljati 1. maja 2004.

Prvotni razpisi natečajev so vsebovali naslednjo opombo, v kateri je bilo navedeno, da bodo za uspešne kandidate morda veljali novi kadrovski predpisi:

"Komisija je Svetu uradno poslala predlog za spremembo kadrovskih predpisov. Ta predlog med drugim vsebuje nov karierni sistem. Uspešnim kandidatom na tem natečaju bi se zato lahko ponudilo delovno mesto na podlagi novih kadrovskih predpisov, če bi jih Svet sprejel."

Vendar v obvestilu nikakor ni bila navedena velika razlika v razvrstitvi in kariernih možnostih med osebami, ki so bile zaposlene pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov in njihove Priloge XIII ter po njem. To ni v skladu z načelom razumnih pričakovanj. Uporaba prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII naj bi bila poleg tega v nasprotju s členom 31(1) Kadrovskih predpisov.

Poleg tega naj bi bil ta zapisek napačen, ker naj se novi Kadrovski predpisi dejansko ne bi uporabljali za zadevne natečaje, ki naj bi jih namesto tega urejala določba o izjemi iz priloge. V obvestilu bi moralo biti pojasnjeno, da se uspešni kandidati ne smejo zaposliti na podlagi novih kadrovskih predpisov, temveč na podlagi posebne klavzule v prilogi.

Kandidati niso bili nikoli obveščeni o velikem vplivu prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII na tiste, ki so se zaposlili po 1. maju 2004. Predložen je bil le dopis uspešnim kandidatom, v katerem je bil naveden njihov novi razred zaposlitve v skladu s prehodnimi ukrepi. Ti dopisi niso vsebovali nobenih informacij o dejanski razliki med novimi razredi in razredi, navedenimi v obvestilih o natečajih. Ustrezne službe Komisije, ki so zahtevale natečaje, na te informacije sploh niso bile opozorjene. Če bi bili pogoji prihodnjih kadrovskih predpisov negotovi, Komisija ne bi smela začeti postopkov zaposlovanja, dokler ti pogoji ne bi bili jasni. Če so bili pogoji za Komisijo med potekom natečajev presenečeni, bi morala Komisija takoj obvestiti vse kandidate. Poleg tega so bili uspešni kandidati napačno obveščeni o možnosti imenovanja pred 1. majem 2004. Prijave nekaterih notranjih kandidatov so bile prenagljene pred 1. majem 2004. Drugim so bile posredovane različne informacije, da pred 1. majem 2004 s seznamov uspešnih kandidatov ne bo imenovan noben kandidat; da je bilo mogoče pred 1. majem 2004 zaposliti le nekatere vrste notranjih kandidatov; ali da se lahko pred 1. majem 2004 zaposlijo samo zunanji kandidati.

Poleg tega so bili vsi natečaji, ki so bili objavljeni 25. julija 2002 (COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02), zaključeni na različne datume, zaradi česar so imeli kandidati iz nekaterih natečajev več možnosti, da se zaposlijo na podlagi starih kadrovskih predpisov in nato prenesejo v nove kadrovske predpise v znatno višjih razredih od tistih, ki so bili ponujeni kandidatom, zaposlenim na podlagi novih kadrovskih predpisov. To je pomenilo tudi, da so bili nekateri kandidati, ki so uspešno opravili natečaj A8, za katerega se je zahtevala le triletna univerzitetna diploma, pred 1. majem 2004 zaposleni na višji ravni kot uspešni kandidati na natečaju A6/A7, ki so bili zaposleni po 1. maju 2004. Zaradi zamude pri zaključku natečajev je to neenako obravnavanje kandidatov še toliko bolj verjetno. Lahko se vprašamo, ali Komisija ni odložila postopka, da bi zaposlila ljudi predvsem v skladu z novimi kadrovskimi predpisi. V tem primeru Komisija ne bi smela začeti postopkov zaposlovanja, dokler novi kadrovski predpisi ne bi bili objavljeni.

Zamuda pri zaključku natečajev in posledično uporaba prehodnih ukrepov prav tako sprožata vprašanja diskriminacije na podlagi starosti. Večina zadevnih natečajev je bila prva, ki je bila objavljena po odpravi starostnih omejitev. Zato so pritegnili veliko število višjih in izkušenejših kandidatov, za katere so bili primerni prvotni razredi, kot so bili objavljeni v obvestilih o natečajih. Mladi razredi, ki se zdaj ponujajo, niso primerni za te kandidate, kar nepopravljivo škoduje poklicnim možnostim.

Nazadnje, uporaba prehodnih ukrepov naj bi diskriminirala potencialne kandidate, ki so bili izključeni iz sodelovanja na zadevnih natečajih zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj. Ti potencialni kandidati bi lahko sodelovali na podlagi novih nazivov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom.

Prizadeti kandidati so ob podpori sindikatov (Alliance confédérale des syndicats libres) 18. maja 2004 g. Kinnocku poslali pismo, v katerem so pojasnili položaj in zahtevali popravne ukrepe. Vendar niso prejeli nobenega odgovora.

Vsem pritožbam so skupne trditve, da je obravnava zadevnih natečajev s strani Komisije privedla do:

1. nerazumna zamuda pri zaključku natečajev;
2. pomanjkanje preglednosti, ker kandidati niso bili obveščeni o učinku prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom;
3. premajhna ozaveščenost služb Komisije o učinku prehodnih ukrepov;
4. napačne informacije uspešnim kandidatom o tem, ali bi bilo imenovanje mogoče pred 1. majem 2004;
5. Neenako obravnavanje uspešnih kandidatov, zaposlenih pred 1. majem 2004 in po njem, vključno z:

5a. diskriminacija na podlagi starosti;

6. Diskriminacija potencialnih kandidatov, ki so bili izključeni iz sodelovanja na natečajih zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj: ti kandidati bi bili upravičeni do sodelovanja na podlagi novih nazivov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom; in
7. Neodgovor na skupno in individualno korespondenco pritožnikov v zvezi z zadevo.

Splošne trditve so:

1. Vsi uspešni kandidati s seznamov, objavljenih pred 1. majem 2004, bi morali biti imenovani v razrede, ki ustrezajo razredom, objavljenim v prvotnih obvestilih o natečajih, ocenjevalni komisiji pa bi bilo treba omogočiti, da upošteva kvalifikacije in izkušnje ter tako pridobi enakovredno raven imenovanja in možnosti za poklicni razvoj za vse uspešne kandidate, ne glede na to, ali so bili imenovani pred 1. majem 2004 ali po njem; in
2. Kandidati na tekočih natečajih, ki so bili objavljeni po starem ocenjevalnem sistemu, bi morali biti v celoti obveščeni o posledicah prehodnih ukrepov v skladu z novimi kadrovskimi predpisi.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojih mnenjih povzela naslednje pripombe:

Ozadje

Do 30. aprila 2004 so bili uspešni kandidati na natečajih za zaposlitev, ki so jih organizirale institucije, zaposleni v skladu z določbami, ki so prevladovale pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov s spremembami Uredbe Sveta 723/04 (1). To je pomenilo, da so bili uspešni kandidati zaposleni v enem od kariernih razredov (ki ustreza osnovnim delovnim mestom), pri čemer je vsak karierni razred vseboval enega ali več razredov.

V sistemu, ki je veljal pred 30. aprilom 2004, je bila razvrstitev ob nastopu službe določena s členoma 31 (razvrstitev v enega od nazivov kariernega razreda) in 32 (dodatna delovna doba) Kadrovskih predpisov. Razvrstitev se nanaša na razred (nižji ali višji karierni razred) in stopnjo (1, 2 ali 3).

Novi kadrovski predpisi so bistveno spremenili postopek zaposlovanja osebja. S sprejetjem linearnega kariernega načela je izginil koncept razredov, povezanih s konceptom osnovnih delovnih mest. Natečaji se zdaj nanašajo na posebne razrede in samo vprašanje dodatne delovne dobe ostaja odprto (omejeno na najvišjo stopnjo 2).

Ob začetku veljavnosti novih Kadrovskih predpisov 1. maja 2004 je bilo še vedno veliko rezervnih seznamov uspešnih kandidatov, sestavljenih v okviru stare karierne strukture. Svet je v okviru Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom pripravil prehodne določbe, ki v členu 12 Priloge XIII opredeljujejo postopke za zaposlovanje in razvrščanje teh uspešnih kandidatov po začetku veljavnosti novih kadrovskih predpisov.

Skupne obtožbe
Domnevno nerazumna zamuda pri zaključku natečajev

Informacije v obvestilih o natečajih, da bodo postopki trajali približno 12 mesecev, odvisno od števila kandidatov, so bile zgolj informativne narave. Ker je trajanje javnega natečaja v veliki meri odvisno od števila kandidatov, ob objavi razpisa natečaja ni mogoče navesti natančnejših informacij. 12-mesečno trajanje ustreza povprečnemu trajanju natečaja.

Skoraj 19 000 kandidatov se je prijavilo na natečaje COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02, ki so bili objavljeni 25. julija 2002. Rok za oddajo prijav je bil 27. september 2002. Predizbirni testi so bili izvedeni 21. marca 2003. Po pregledu rezultatov teh testov so izbrani kandidati 11. julija 2003 opravljali pisne preizkuse za natečaja COM/A/1/02 in COM/A/2/02 ter 12. septembra 2003 za natečaj COM/A/3/02. Ustni preizkusi so potekali med novembrom 2003 in februarjem 2004 za natečaja COM/A/1/02 in COM/A/2/02 ter med januarjem in začetkom aprila 2004 za natečaj COM/A/3/02. Glede na precej veliko število prijav se zdi obdobje med predizbirnimi testi in koncem ustnih testov – od 11 do 13 mesecev – povsem razumno. Opozoriti je treba tudi, da je povprečno 12 mesecev za natečaj, ki ga organizirata Komisija in EPSO, manj kot za natečaje, ki so jih v preteklosti organizirale druge evropske institucije.

Komisija ni nameravala namerno upočasniti postopka zadevnih natečajev. Da bi v strogih rokih izpolnili zahteve služb in potrebe institucij, je bilo treba hkrati pripraviti in organizirati veliko javnih natečajev, vključno s tistimi, ki so bili objavljeni v okviru širitve. Potrebe, ki so jih izrazile službe v različnih institucijah, ne omogočajo blokade ali upočasnitve izbirnega postopka.

Domnevno pomanjkanje preglednosti

Razpisi natečajev COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02 so vsebovali obvestilo vsem kandidatom, ki so se želeli prijaviti, v zvezi s predlogom za spremembo kadrovskih predpisov. V obvestilu je bilo pojasnjeno, da se uspešnim kandidatom lahko ponudi zaposlitev na podlagi določb novih kadrovskih predpisov.

Zadevni razpisi natečajev so bili objavljeni v Uradnem listu 25. julija 2002. Svet je 22. marca 2004 odobril nove kadrovske predpise, ki so začeli veljati 1. maja 2004. Ob objavi zadevnih razpisov natečajev in glede na to, da je reforma Kadrovskih predpisov še vedno v teku, je Komisija lahko zgolj predložila informacije iz obvestila.

V zvezi s trditvami pritožnikov, da Komisija uspešnih kandidatov ni obvestila o posledicah novih kadrovskih predpisov ali da je prišlo do zamude pri obveščanju, Komisija poudarja, da je Svet 22. marca 2004 sprejel spremembe kadrovskih predpisov. Spremembe so bile objavljene v Uradnem listu 27. aprila 2004. Poleg tega je člen 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom eden od členov, o katerih je Svet razpravljal vse do konca postopka. Oddelki za zaposlovanje niso imeli druge možnosti, kot da počakajo na dokončno sprejetje novih kadrovskih predpisov, ki bi bilo pravno veljavno. V tem obdobju torej ni bilo mogoče prejudicirati učinka prehodnih pravil in uspešnim kandidatom zagotoviti natančnih informacij.

Vendar Komisija trdi, da je bil vsem uspešnim kandidatom na natečajih, na katerih so rezervni seznami veljali do 31. decembra 2003 in na katerih je Komisija podaljšala rok, vključno s COM/A/9/01, poslan osebni dopis Generalnega direktorata za kadrovske zadeve in administracijo (GD ADMIN), ki je vseboval naslednje opozorilo:

„Komisija je Svetu uradno predložila predlog za spremembo kadrovskih predpisov. Želel bi vas opozoriti na dejstvo, da ta sprememba Kadrovskih predpisov med drugim vključuje nov karierni sistem, ki bi spremenil pogoje in raven zaposlovanja v institucijah.

Trenutno je predvideno, da bo ta sprememba začela veljati 1. maja 2004. Zato je bistveno vedeti, da se pričakuje, da bo vsaka oseba, ki začne delati v institucijah po tem datumu začetka veljavnosti, samodejno zaposlena na podlagi določb teh novih kadrovskih predpisov.

Obveščam vas, da je predlog Komisije na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/reform/index_en.htm. Člen 11 Priloge XIII k predlogu vsebuje korelacijsko tabelo med poklicnimi potmi v okviru sedanjih natečajev in zaposlitvenimi razredi po začetku veljavnosti spremenjenih kadrovskih predpisov.

Razumeli boste, da trenutno brez uradne odločitve ne moremo zagotoviti dodatnih informacij uspešnim kandidatom, ki bi se lahko zaposlili v institucijah po datumu začetka veljavnosti te spremembe kadrovskih predpisov.“

Komisija tudi poudarja, da je bilo v vsaki ponudbi, naslovljeni na uspešnega kandidata po sprejetju novih kadrovskih predpisov, navedeno:

"Na podlagi pisma s ponudbo, ki vam je bilo poslano dne ..., vas obveščam, da je Svet 22. marca 2004 uradno sprejel spremembo Kadrovskih predpisov, ki jo je predlagala Komisija, in da bodo, kot je bilo načrtovano, te nove določbe začele veljati 1. maja 2004. Te nove določbe, ki vključujejo tudi nov karierni sistem, se bodo uporabljale za vse osebe, ki se bodo zaposlile po 1. maju 2004.

Podrobne informacije so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/reform/index_en.htm. Člen 12 Priloge XIII določa ujemanje med nazivi natečajev in novimi nazivi za zaposlitev od 1. maja 2004.

Ker se boste zaposlili dne ..., boste kot uspešni kandidat na kariernem natečaju ... zaposleni v novem razredu ..*.., stopnji 1 (začasna klasifikacija). Bruto osnovna plača, ki ustreza tej razvrstitvi, je ... EUR. Novi kadrovski predpisi določajo, da se lahko zaradi upoštevanja delovnih izkušenj zaposlenega dodeli stopnja 2, vaša končna razvrstitev pa bo določena v najkrajšem možnem času.“

Glede na navedeno ni pravilno trditi, da informacije Komisije uspešnim kandidatom v zvezi z učinkom prehodnih ukrepov, opredeljenih v členu 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, niso dovolj pregledne.

Komisija v odgovor na trditev nekaterih pritožnikov, da bi se morala Komisija vzdržati organizacije natečajev do sprejetja novih kadrovskih predpisov, navaja, da je bil cilj notranje reforme, vključno zlasti s spremembo kadrovskih predpisov, ena od prednostnih nalog predsednika Prodija. Ta cilj je bil najavljen na začetku njegovega mandata septembra 1999. Očitno je, da interes službe ni dovoljeval Komisiji, da bi se vzdržala organiziranja natečajev med letoma 1999 in 2004.

Domnevno pomanjkanje ozaveščenosti v službah Komisije

Komisija trdi, da ni bil predložen noben dokaz v podporo trditvi, da službe Komisije niso bile dovolj seznanjene z učinkom prehodnih ukrepov. Nasprotno, Komisija meni, da je svojim uslužbencem zagotovila popolne informacije. Na splošno je bil začetek procesa reforme kadrovskih predpisov predmet stalnega obveščanja vseh uslužbencev institucije in splošne javnosti. Informacije so bile na voljo predvsem na intranetu in internetu Komisije (http://europa.eu) na spletiščih, ki so se stalno posodabljala. V zadevnem obdobju je bilo osebju Komisije razdeljenih tudi veliko publikacij.

Poseben poudarek je bil na mreži vodij človeških virov za generalne direktorate in službe, ki so se redno sestajali ter se o tej temi posvetovali in obveščali. Njihov položaj posrednika pri operativnih oddelkih jim je omogočil, da so informacije posredovali slednjim in uspešnim kandidatom, ki jim pogosto pišejo neposredno v iskanju prostih delovnih mest.

Domnevne napačne informacije uspešnim kandidatom

Komisija trdi, da ni bil predložen noben dokaz v podporo trditvi, da so bili uspešni kandidati napačno obveščeni o možnostih zaposlitve pred 1. majem 2004.

Naloga GD ADMIN, zlasti tistih, ki so odgovorni za zaposlovanje uradnikov in začasnih uslužbencev, je čim hitreje in čim bolj učinkovito zadovoljiti potrebe institucije po človeških virih, da se zagotovi neprekinjenost službovanja v skladu s proračunskimi viri in v mejah, določenih v kadrovskem načrtu. To je torej stalen proces, ki ga vodi stalna potreba po zapolnjevanju prostih delovnih mest, bodisi dodatnih bodisi tistih, ki so posledica odhoda uradnikov.

Naslednji podatki kažejo, da Komisija v zadevnem obdobju zagotovo ni upočasnila zaposlovanja. Statistični podatki se nanašajo na obdobje med januarjem 2003 (datum, na katerega se lahko šteje, da so rezervni seznami iz vala natečajev leta 2001 začeli povzročati znatno zaposlovanje) in 30. aprilom 2004 (tik pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov). V tem obdobju je Komisija zaposlila 1 563 ljudi v kategoriji A, 545 v kategoriji B in 601 v kategoriji C. Glede na možnosti kadrovskega načrta bi bilo v kategorijah B in C zelo težko, če ne celo nemogoče v kategoriji A, zaposliti več ljudi v tem obdobju, kot kaže število prostih delovnih mest (2) na dan 1. aprila 2004: 4 v kategoriji A/LA, 173 v kategoriji B in 76 v kategoriji C. Poleg tega se je skupno število prostih delovnih mest (3) v zadevnem obdobju zmanjšalo s 459 na 253, predvsem zaradi zmanjšanja z 283 na 4 v kategoriji A/LA. Prav tako naj bi bilo napačno trditi, da je Komisija z začasnimi uslužbenci umetno zapolnila stalna delovna mesta. Število začasnih uslužbencev tipa 2b je stabilno v kategorijah A in C (269 oziroma 270 1. januarja 2003 ter 265 in 290 1. aprila 2004) in se počasi povečuje v kategoriji B (169 1. januarja 2003 in 232 1. aprila 2004).

Prav tako naj ne bi bilo pravilno trditi, da je Komisija odložila zaposlitev z rezervnih seznamov spornih natečajev. Komisija zagotavlja grafe s statističnimi podatki o uporabi teh rezervnih seznamov. Komisija trdi, da ti grafi nimajo le značilne logistične krivulje, temveč kažejo tudi na rahel presežek pri zaposlovanju pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov. Na splošno mesečni statistični podatki o zaposlovanju s seznamov 15 držav članic (EUR-15) v obdobju 2003/2004 kažejo podoben trend. Ti statistični podatki, ki so navedeni tudi kot grafi, potrjujejo, da imenovanje novih uradnikov v veliki meri sledi krivulji, ki kaže število prostih delovnih mest. Tudi tu je položaj v nasprotju s položajem, ki ga zatrjujejo pritožniki, saj je bila stopnja zaposlovanja pred 1. majem 2004 visoka.

Glede na zgoraj navedeno Komisija trdi, da je treba ovreči vsako trditev, da je služba za zaposlovanje predložila informacije, da je bilo mogoče pred 1. majem 2004 zaposliti samo notranje kandidate. Zaposlili so se tudi številni uspešni kandidati zunaj institucije. V obdobju med 1. januarjem 2004 in 30. aprilom 2004 je Komisija zaposlila 863 A/LA, 354 B in 306 C. Če se te številke prilagodijo z odstranitvijo zaposlovanja začasnih uslužbencev iz proračuna za raziskave, "dejansko" zaposlovanje znaša 222 A/LA, 103 B in 125 C. Število notranjih kandidatov je bilo le 38 A, 44 B in 15 C. Z drugimi besedami, število zunanjih zaposlitev v tem obdobju znaša 178 A, 52 B in 107 C. Zagotovo je mogoče ugotoviti, da je delež notranjih kandidatov glede na zunanje kandidate precej visok, predvsem v kategoriji B. Vendar to odraža dobro znan pojav. Jasno je, da se med uspešnimi kandidati na določenem natečaju tisti, ki so že zaposleni v instituciji, v povprečju zaposlijo hitreje kot zunanji kandidati. To dejstvo je povezano z interesi službe, saj notranji kandidati začnejo delovati hitreje in jih zato generalni direktorati bolj iščejo. To ni nov pojav in zagotovo ni povezan s spremembo Kadrovskih predpisov.

Domnevna neenakost pri obravnavanju

Komisija od 1. maja 2004 ni imela druge izbire, kot da uporabi nove veljavne kadrovske predpise, vključno s tistimi, ki se nanašajo na naziv za zaposlitev. Uporaba drugih pravil bi bila popolnoma nezakonita. Čeprav je res, da so bili uspešni kandidati istega natečaja zaposleni pod različnimi pogoji glede na to, ali je bilo imenovanje opravljeno pred 1. majem 2004 ali po njem, to, kar pritožniki štejejo za neenako obravnavanje, dejansko izhaja le iz dveh ločenih pravnih in objektivnih okoliščin. Poleg tega naj razlika v pogojih ne bi bila omejena na zaposlitveni naziv, ampak naj bi se nanašala na številne vidike, zajete s Kadrovskimi predpisi.

Kandidat, ki uspešno opravi javni natečaj in je uvrščen na rezervni seznam, nima pravice do zaposlitve. Institucija ni dolžna zaposliti teh kandidatov. Ti pa lahko tudi zavrnejo vsako ponudbo institucije za zaposlitev. Rezervni seznam določa le upravičenost do zaposlitve.

Poleg tega člen 5 Priloge III ("Natečaji") k starim in novim kadrovskim predpisom določa, da "natečajna komisija po končanem delu sestavi seznam primernih kandidatov iz člena 30 kadrovskih predpisov; seznam mora, kadar je to mogoče, vsebovati vsaj dvakrat toliko imen, kot je število delovnih mest, ki jih je treba zapolniti" (poudarek v izvirniku). Iz te določbe je torej razvidno, da (i) je zelo verjetno, da pred iztekom veljavnosti rezervnega seznama ne bo dovolj delovnih mest za zaposlitev vseh kandidatov z danega rezervnega seznama; in ii) upošteva se tudi možnost, da nekateri kandidati z rezervnega seznama pozneje morda ne bodo več želeli biti vključeni v institucijo.

Po mnenju Komisije iz tega sledi, da (i) uspeh na javnem natečaju in vpis na rezervni seznam ne pomenita niti pravice do zaposlitve niti obveznosti institucije, da zaposli; in ii) kandidati, ki ob izteku veljavnosti rezervnega seznama, na katerega so uvrščeni, niso bili zaposleni, ne bodo več upravičeni do zaposlitve na podlagi zadevnega javnega natečaja. V praksi se lahko in se tudi dejansko zgodi, da nekateri kandidati z rezervnega seznama, katerega veljavnost poteče, niso bili zaposleni, drugi pa so bili zaposleni. V tem primeru prvi ne morejo utemeljeno trditi, da so bili diskriminirani ali da je bilo kršeno načelo varstva legitimnih pričakovanj.

Domnevna diskriminacija na podlagi starosti

Po mnenju pritožnikov so starejši kandidati diskriminirani, ker naj bi bili v skladu s starimi kadrovskimi predpisi zaposleni v višjem nazivu v svojem kariernem razredu, zato so v skladu z novimi kadrovskimi predpisi bolj prizadeti.

Komisija trdi, kot je bilo navedeno zgoraj, da nikakor ne more odstopati od določb člena 12 Priloge XIII k novim Kadrovskim predpisom. Poleg tega trditev temelji na napačni predpostavki, da je bilo v starem sistemu zaposlovanje v višji razred namenjeno starejšim uspešnim kandidatom. V starem sistemu starost v resnici ni bila upoštevana pri odločitvi o razvrstitvi v višji razred. Trajanje poklicnih izkušenj, ki je le zelo posredno povezano s starostjo, je bilo le eno od več kumulativnih meril, ki so se upoštevala pri razvrstitvi v višji razred, druga pa so bila narava in ustreznost akademskega usposabljanja, ustreznost poklicnih izkušenj in pomanjkanje poklicnih izkušenj kandidata na trgu dela.

Domnevna diskriminacija potencialnih kandidatov

Komisija težko razume zadevno trditev. Meni, da ni jasno, kako bi lahko domnevni predsodki do potencialnih kandidatov, ki so manj kvalificirani kot pritožniki, negativno vplivali na pritožnike.

Domnevna opustitev odgovora na korespondenco pritožnikov

Kolikor je službam GD ADMIN znano, so bili na zahtevke, ki so bili naslovljeni nanj, poslani posamezni odgovori v obliki, v kateri so bili prejeti (po pošti, elektronski pošti, telefonu).

Skupni zahtevki
Zaposlovanje v nazivih, ki ustrezajo nazivom, objavljenim v obvestilih o natečajih

Komisija trdi, da je na podlagi novih Kadrovskih predpisov pravno nemogoče, da bi institucije zaposlile uspešne kandidate v katerem koli drugem nazivu od tistih, ki so določeni v členu 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. V skladu z določbami Priloge XIII se raven (razred) zaposlitve določi z datumom imenovanja.

Obveščanje kandidatov na tekočih natečajih

Po mnenju Komisije vsako obvestilo o natečaju, objavljeno od 25. julija 2002, vsebuje obvestilo kandidatom, v katerem so ti obveščeni o morebitnih posledicah predloga za spremembo Kadrovskih predpisov za uspešne kandidate. Ta postopek se zdi najprimernejši način obveščanja kandidatov. Za vse javne natečaje, objavljene pred 25. julijem 2002, tj. za vsa obvestila, ki ne vsebujejo informacij v zvezi s predlogom za spremembo Kadrovskih predpisov, so uspešni kandidati prejeli individualno pismo Komisije v zvezi s tem.

Pripombe pritožnikov

Vsi pritožniki niso predložili pripomb na mnenje Komisije, nekateri pa so predložili le kratke pripombe. Vendar je več pritožnikov predložilo dokument s skupnimi pripombami. Ker so bile skupne pripombe najbolj podrobne in so zajemale tudi vsebino krajših pripomb nekaterih pritožnikov, bo varuh človekovih pravic vse odločitve, zajete v skupni preiskavi, utemeljil na naslednjem povzetku skupnih pripomb:

Splošne ugotovitve

Komisija deluje, kot da je njena naloga le uporaba obstoječih kadrovskih predpisov in kot da je institucija, ki se razlikuje od institucije, ki je spremenila kadrovske predpise. Vendar pritožniki menijo, da ima Komisija moralno obveznost, da ne predlaga diskriminatorne zakonodaje. Komisija mora zagotoviti, da njeni predlogi za novo zakonodajo Svetu ne povzročajo diskriminatorne obravnave kandidatov na rezervnih seznamih za zaposlovanje. Komisija skuša s tem, ko v svojem mnenju navaja, da je Svet pripravil prehodne določbe, medtem ko mu je Komisija dejansko predlagala iste določbe, prikriti dejstvo, da je kriva nepravilnosti.

Pritožniki trdijo, da se zdaj pritožujejo prek kanalov, ki so jim na voljo, kar bo sčasoma pomenilo, da se bo Komisija obrnila na sodišča Skupnosti, kar bo Komisiji povzročilo ogromno dela. Pritožniki se zato sprašujejo, ali ne bi bilo vredno najti rešitve v tej zgodnejši fazi postopkov.

Pritožniki nadalje poudarjajo, da se pritožujejo kot udeleženci natečajev za zaposlovanje in ne kot uslužbenci Komisije ter da se pritožujejo predvsem zaradi neenake obravnave in diskriminacije.

Posebne ugotovitve o mnenju Komisije
Domnevno nerazumna zamuda pri zaključku natečajev

Po mnenju pritožnikov je zamuda dejstvo: Obdobje od septembra 2002 (rok za prijavo) do aprila 2004 (objava rezervnih seznamov) znaša 20 mesecev in ne 13 mesecev, škode, ki jo je ta zamuda povzročila udeležencem zadevnih natečajev, pa ni mogoče upravičiti.

Komisija vsako leto objavi na stotine razpisov za zbiranje predlogov, javnih razpisov in natečajev, kot sta šesti okvirni program ter programa Leonardo in Socrates. Nobena druga služba Komisije ne sme upravičiti zamud na podlagi postopka odločanja Komisije ali visoke stopnje udeležbe. Vse službe Komisije morajo pripraviti zanesljive napovedi in izvajati učinkovito načrtovanje.

Zadevni natečaji so bili organizirani že več let, kar bi moralo Komisiji omogočiti, da natančno predvidi število udeležencev v predizbirnih testih. Število udeležencev v naslednjih fazah natečajev je bilo določeno v obvestilih o natečajih in je bilo zato Komisiji znano že od samega začetka. Zato ni razumno trditi, da je k zamudi prispevalo število udeležencev v poznejših fazah natečajev. Število udeležencev na vsaki stopnji natečajev je bilo torej neodvisno od „visoke stopnje udeležbe“. Število udeležencev bi lahko povzročilo le zamudo v prvi fazi natečajev, tj. pri predizbirnih testih. Vendar so bili ti testi elektronsko popravljeni, zato bi moral biti popravek hiter ne glede na število udeležencev.

Mnenje Komisije ne pojasnjuje, zakaj so bili zadevni natečaji skoraj dvakrat daljši od povprečnega časa za dokončanje.

Zamuda je močno razvrednotila potencialni zaposlitveni razred kandidatov, po nepotrebnem podaljšala obdobje negotovosti, v katerem so bile druge poklicne možnosti odložene ali izgubljene, in povečala stres kandidatov, ki so morali študirati v daljšem obdobju, da bi ohranili svoje znanje sveže. Pritožniki se zato čutijo diskriminirane v primerjavi z udeleženci drugih natečajev, ki so upoštevali pričakovani časovni okvir, določen v obvestilih o natečajih.

Domnevno pomanjkanje preglednosti

Po mnenju pritožnikov mnenje Komisije vsebuje nasprotujoče si izjave. Po eni strani Komisija trdi, da so bile vse ustrezne informacije na voljo na spletišču Europa. Po drugi strani pa kaže, da so bile vse posledice novega sistema razvrščanja znane šele 22. marca 2004. Pritožniki trdijo, da je bil prvotni predlog med razpravami v Svetu in Parlamentu znan veliko prej. Stališče Madžarske proti členoma 2 in 11 Priloge XIII je z dne 8. januarja 2004. V skladu s tem bi lahko Komisija kandidate obvestila o možnih posledicah obravnavanih predlogov že zdaj ali še prej, zlasti ker je bila Komisija, ki je imela zakonodajno pobudo, že v zgodnji fazi seznanjena z možnimi posledicami. Prvi predlog Komisije Svetu in Parlamentu je bil podan pred pisnimi izpiti, tj. osem mesecev pred predložitvijo konkretnih informacij kandidatom. Tudi če izid predlogov ne bi bil dokončen, bi morala Komisija glede na hude posledice kandidate opozoriti na morebitne posledice. Če bi bilo razjasnjeno razvrednotenje nazivov za zaposlitev, bi se številni kandidati odločili, da se umaknejo iz zadevnih postopkov zaposlovanja, da bi svoja prizadevanja posvetili drugim poklicnim možnostim.

Zgolj navedba informacij v obvestilih o natečajih, da je bilo uspešnim kandidatom mogoče ponuditi delovno mesto na podlagi novih Kadrovskih predpisov, naj ne bi bila zadostna, saj naj te informacije ne bi bile dovolj konkretne. Poleg tega je treba opozoriti, da nekateri razpisi natečajev, objavljeni v letih 2001 in 2002, niso vsebovali nobenega sklicevanja na predlagano novo strukturo razvrščanja.

Domnevno pomanjkanje ozaveščenosti v službah Komisije

Pritožniki trdijo, da dejstvo, da so se službe Komisije zavedale, da bodo začeli veljati novi kadrovski predpisi, ni enako kot zavedanje posledic člena 12 Priloge XIII.

Spletne strani, na katere se sklicuje Komisija, so se še naprej sklicevale na stari sistem razvrščanja precej po 1. maju 2004. Celo 14. februarja 2005 se intranetni razdelek Komisije "Kakšna bo moja ocena?" nanaša na stari sistem. Pritožniki trdijo, da lahko predložijo dokaze o številnih primerih, v katerih so kandidati med razgovori vprašali o svojem potencialnem razredu ob zaposlitvi, in da so bili obveščeni o starem sistemu ocenjevanja. Več kandidatov je prejelo ponudbe, v katerih je bilo navedeno, da bodo začeli z najnižjim razredom s poznejšim prerazvrstitvijo prek ocenjevalne komisije. Ob zaposlitvi po 1. maju 2004 so jim povedali, da to ne drži več. Eden od kandidatov je 29. aprila 2004 prejel vabilo na zdravniški pregled, v katerem je bila omenjena ocenjevalna komisija, čeprav je bilo očitno, da kandidat ne bo zaposlen pred 1. majem 2004. To je prepričljiv dokaz o pomanjkanju ozaveščenosti tudi v GD ADMIN Komisije.

Domnevne napačne informacije uspešnim kandidatom

Pritožniki trdijo, da Komisija zagotavlja le informacije o tem, koliko zaposlenih je bilo zaposlenih pred majem 2004, ne pojasnjuje pa, koliko zaposlenih oseb je uspešno opravilo natečaje, glede katerih je bila vložena pritožba. Po navedbah pritožnikov je velik delež uspešnih kandidatov s spornih natečajev že delal v institucijah EU. Nekatere od njih so v institucijah delale več let, vendar ne dovolj dolgo, da bi lahko sodelovale na notranjih natečajih. V obrazložitvenem memorandumu uredbe je navedeno: "Nazadnje so predvideni prehodni sporazumi, da se omogoči postopna uporaba novih ukrepov in pravil ter zagotovijo uveljavljene pravice". Mnoge od teh oseb, ki že delajo v Komisiji, bi lahko zaposlili v kratkem času in jim ne bi bilo treba opraviti zdravniškega pregleda. Vendar Komisija ni upoštevala priporočila Sveta in Parlamenta. Posledično so bili ljudje, ki že delajo v institucijah EU, diskriminirani, saj so v svojem razredu izgubili do pet stopenj. Pritožniki želijo, da varuh človekovih pravic analizira zaposlovanje nekaterih oseb, ki že delajo v institucijah, ki je potekalo pred 1. majem 2004 o "nujnih postopkih", da bi ugotovil, ali so bile enote, ki zaposlujejo, ali določeni kandidati obveščeni s privilegiranimi informacijami. Po navedbah pritožnikov elektronska sporočila in zapisniki sestankov kažejo, da je bilo mogoče nekatere kategorije kandidatov zaposliti pred 1. majem 2004, drugih pa ne. GD ADMIN je enotam za človeške vire 23. marca 2004 sporočil, da se uspešni kandidati, ki so že bili začasni uslužbenci, lahko zaposlijo pred 1. majem 2004, druge kategorije osebja, kot so pomožni uslužbenci, pa ne.

Domnevna neenakost pri obravnavanju

Pritožniki v celoti razumejo, da uspešni kandidati ne pridobijo samodejno pravice do zaposlitve. Vendar bi morali imeti možnost pričakovati, da bodo zaposleni na isti ravni kot drugi uspešni kandidati z istega natečaja.

V mnenju (1/2004, UL L 124 z dne 27. aprila 2004) je Računsko sodišče poudarilo možno diskriminacijo novih uslužbencev v okviru prehodnih ureditev za razvrščanje v razrede: "V zvezi s predloženim spremenjenim predlogom Komisije Sodišče ugotavlja, da bo prehod na spremenjene kadrovske predpise povzročil diskriminatorne nepravilnosti pri zaposlovanju in razvrščanju novih uslužbencev v razrede. Komisija bi morala predlagati načine za reševanje tovrstnih vprašanj." Pritožniki trdijo, da je glavna vloga Komisije delovati kot zakonodajni pobudnik, in so razočarani nad Komisijo, ker je zavestno podala predlog Svetu in Parlamentu z namenom, da bi učinkovito znižala oceno vseh tekočih natečajev, kar je bilo posebej v nasprotju s členom 31 novih kadrovskih predpisov. Pritožniki so zato diskriminirani v primerjavi z udeleženci drugih natečajev, v katerih je Komisija spoštovala razrede zaposlitve, določene v obvestilih o natečajih.

Dejstvo, da je Komisija 30. aprila 2004 zaposlila več ljudi, čeprav jih običajno zaposli šele 1. ali 16. dan v mesecu, naj bi dokazovalo diskriminatorne učinke reforme Kadrovskih predpisov.

Domnevna diskriminacija na podlagi starosti

Po mnenju pritožnikov ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je Komisija Svet ali Parlament opozorila na morebitne diskriminatorne učinke člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so bili zadevni natečaji med prvimi, ki so bili organizirani po odpravi starostnih omejitev. Dolžnost Komisije kot zakonodajne pobudnice je bila, da opozori na te morebitne negativne učinke. Neupoštevanje te dolžnosti je povzročilo, da je bila odprava starostnih omejitev simbolična gesta brez učinka, kar je posmehovalo institucijo varuha človekovih pravic, ki se je zavzemala za odpravo. Člen 12 Priloge XIII pomeni, da je Komisija pripravljena zaposliti ljudi vseh starosti, vendar bodo ti ljudje obravnavani le, kot da so stari 28 let. Dolžina, ustreznost, raven in kakovost delovnih izkušenj v nobenem primeru ne smejo biti ločene od starosti.

Domnevna diskriminacija potencialnih kandidatov

Po mnenju nekaterih pritožnikov je njihov občutek za pravičnost užaljen, ker sodelujejo na natečajih, ki vodijo k zaposlovanju na delovna mesta, primerna za manj kvalificirane osebe. Številni mladi kandidati, ki so bili zavrnjeni v izbirnem postopku, bi lahko bili imenovani na končno ponujena delovna mesta. Tisoče tihih evropskih državljanov bi se moralo počutiti diskriminirane, če bi se zavedali priložnosti, ki so jo zamudili. Pritožniki se želijo pritožiti v njihovem imenu.

Domnevna opustitev odgovora na korespondenco pritožnikov

Pritožniki trdijo, da lahko varuhu človekovih pravic predložijo dokumentarna dokazila o številnih primerih, v katerih so kandidati Komisiji postavljali vprašanja in nanje sploh niso odgovorili ali pa so bili odgovori neustrezni in pozni.

Zahtevki
Zaposlovanje v razredih, ki ustrezajo razredom, objavljenim v obvestilih o natečajih

Pritožniki razumejo izgovor Komisije, da uporablja samo zakonodajo. Vendar se pritožniki sprašujejo o razlagi prava. Pritožniki ne razumejo, kako se lahko Komisija sklicuje na obveznost iz člena 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, hkrati pa ne upošteva obveznosti uporabe člena 31 istih predpisov. Člen 31 ni razveljavljen s Prilogo XIII in se zato še vedno uporablja za zadevne kandidate. Člen 31 je v glavnem delu uredb in ima zato večjo pravno veljavnost kot določba v prilogi. Člen 12 Priloge XIII določa upravni postopek za nekatere natečaje, tj. da se udeleženci nekaterih natečajev zaposlijo na določen način. Vendar je člen 31 temeljno načelo. V kadrovskih predpisih se novi razredi imenujejo „sprememba imena“. Novi kadrovski predpisi torej pomenijo le spremembo imena, ne pa tudi novih nazivov. Zaradi spoštovanja člena 31 pritožniki menijo, da je pravno nemogoče zaposliti zadevne uspešne kandidate drugače kot pod novim imenom razreda funkcionalne skupine, določenim v ustreznem razpisu natečaja.

Komisija se mora izogibati pravnim protislovjem, kakršno izhaja iz členov 31 in 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Komisija bi morala zagotoviti, da (a) člen 12 Priloge XIII predvideva neposreden prevod ocen iz starega v novi sistem; (b) člen 12 Priloge XIII sploh ni bil predlagan; (c) uporabi člen 31; ali, podredno, da je bil upoštevan prvotni časovni razpored zadevnih natečajev. V vsakem primeru in kot je navedeno v kadrovskih predpisih, bi bilo treba uporabiti najugodnejše pravilo.

Nekateri pritožniki predlagajo, naj varuh človekovih pravic Komisiji predlaga spremembo kadrovskih predpisov.

Obveščanje kandidatov na tekočih natečajih

Pritožniki menijo, da obvestilo v obvestilih o natečajih ne zadostuje. Zadevni dopis kandidate opozarja le na predlog za spremembo Kadrovskih predpisov, ki je dokument s 300 stranmi. V obvestilu kandidati niso ustrezno obveščeni o morebitnih posledicah spremembe.

ODLOČBA

1 Ozadje

1.1 Varuh opozarja, da kadrovske zadeve Skupnosti, na katere se nanašajo te pritožbe, urejajo kadrovski predpisi. Kadrovski predpisi so bili spremenjeni 1. maja 2004 z Uredbo Sveta št. 723/04 (4), kar je vplivalo tako na obstoječe kot na novo zaposlene uslužbence. Kar zadeva osebje, zaposleno po 1. maju 2004, so začetni pogoji zaposlitve, kot so na primer plače in pokojnine, postali bistveno manj ugodni, medtem ko so se pravice obstoječega osebja vsaj do neke mere ohranile. Neenako obravnavanje obstoječih in novih uslužbencev je torej sestavni del sistema novih Kadrovskih predpisov. Ta neenakost je glavna skrb, na kateri temeljijo pritožbe varuhu človekovih pravic. Glavno vprašanje, ki se postavlja v tem položaju, je, ali je neenako obravnavanje v sistemu novih Kadrovskih predpisov objektivno utemeljeno z legitimnim ciljem.

1.2 Varuh v zvezi s tem opozarja, da lahko le Sodišče Evropske unije razveljavi akte, kot je Uredba Sveta št. 723/04, s katero so bili spremenjeni kadrovski predpisi (5). Poleg tega se je varuh človekovih pravic seznanil s sodnimi postopki, ki potekajo pred sodišči Skupnosti in v katerih tožeče stranke navajajo ugovore nezakonitosti zlasti v zvezi s členom 12 Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom v podporo svojim zahtevkom v zvezi s pogoji za zaposlitev(6).

1.3 Glede na to, da zadevo obravnavajo sodišča Skupnosti, varuh meni, da ne bi bilo niti koristno niti primerno, da bi se pozanimal o morebitni nezakonitosti neenakega obravnavanja, ki bi ga povzročile spremembe Kadrovskih predpisov. Druge točke, navedene v pritožbah, pa bodo obravnavane v nadaljevanju.

2 Domnevno nerazumna zamuda pri zaključku natečajev

2.1 Pritožba se nanaša na domnevno zamudo Komisije pri zaključku javnega natečaja in nekatere posledice te zamude. Ker je varuh človekovih pravic prejel več podobnih pritožb v zvezi s številnimi natečaji, se je odločil za skupno preiskavo zadeve.

2.2 Po navedbah pritožnikov so se zadevni natečaji začeli leta 2002, pri čemer je bilo v obvestilih o natečajih navedeno, da bodo končani v približno enem letu in da bodo rezervni seznami, ki bodo iz tega izhajali, prenehali veljati konec leta 2003. Vendar pa je večina tekmovanj trajala veliko dlje. Lahko se vprašamo, ali Komisija ni odložila postopka, da bi zaposlila ljudi predvsem v skladu z novimi kadrovskimi predpisi. Pritožniki trdijo, da je izvedba natečajev s strani Komisije pomenila nerazumno zamudo pri njihovi izvedbi.

2.3 Komisija trdi, da so bile informacije v obvestilih o natečajih, da bodo postopki trajali približno 12 mesecev, zgolj informativne narave. Ker je trajanje javnega natečaja v veliki meri odvisno od števila kandidatov, ob objavi razpisa natečaja ni mogoče navesti natančnejših informacij. 12-mesečno trajanje ustreza povprečnemu trajanju natečaja. Skoraj 19 000 kandidatov se je prijavilo na natečaje COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02, ki so bili objavljeni 25. julija 2002. Rok za oddajo prijav je bil 27. september 2002. Predizbirni testi so bili izvedeni 21. marca 2003. Po pregledu rezultatov teh testov so izbrani kandidati 11. julija 2003 opravljali pisne preizkuse za natečaja COM/A/1/02 in COM/A/2/02 ter 12. septembra 2003 za natečaj COM/A/3/02. Ustni preizkusi so potekali med novembrom 2003 in februarjem 2004 za natečaja COM/A/1/02 in COM/A/2/02 ter med januarjem in začetkom aprila 2004 za natečaj COM/A/3/02. Glede na precej veliko število prijav se zdi obdobje med predizbirnimi testi in koncem ustnih testov – od 11 do 13 mesecev – povsem razumno. Komisija naj ne bi želela namerno upočasniti postopka zadevnih natečajev, kar naj glede na potrebe, ki so jih izrazile službe, ne bi bilo mogoče.

2.4 Pritožniki v svojih pripombah trdijo, da je obdobje od septembra 2002 (rok za prijavo) do aprila 2004 (objava rezervnih seznamov) 20 mesecev in ne 13. Komisija ne sme upravičiti zamud na podlagi visoke stopnje udeležbe. Komisija bi morala biti sposobna natančno napovedati število udeležencev v predizbirnih testih. Število udeležencev na naslednjih stopnjah natečajev je bilo določeno v obvestilih o natečajih, zato je bilo Komisiji znano že od samega začetka in je bilo neodvisno od „visoke stopnje udeležbe“. Število udeležencev bi lahko povzročilo le zamudo v prvi fazi natečajev, tj. pri predizbirnih testih. Vendar so bili ti testi popravljeni elektronsko, zato bi moral biti popravek hiter, ne glede na število udeležencev.

2.5 Varuh človekovih pravic se strinja z analizo pritožnikov, da je bilo število kandidatov, ki bodo sodelovali v fazah po predizbirnih testih, znano že od samega začetka in je bilo zato neodvisno od visoke stopnje udeležbe. Vendar ugotavlja, da so bila najdaljša obdobja med različnimi fazami zadevnih natečajev tista med rokom za predložitev prijav in predizbirnimi testi (približno 6 mesecev) ter med predizbirnimi testi in pisnimi testi (približno 4 oziroma 6 mesecev), na katere bi lahko vplivalo število udeležencev.

2.6 Varuh je seznanjen tudi s trditvijo pritožnikov, da Komisija ne sme upravičiti zamud na podlagi visoke stopnje udeležbe. V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da morajo institucije, kadar se soočajo s povečano delovno obremenitvijo, dejansko storiti vse, kar je v njihovi moči, da se spoprimejo z razmerami. Varuh opozarja, da načela dobrega upravljanja od institucij zahtevajo, da ukrepajo v razumnem roku in brez odlašanja (7).

2.7 Varuh nadalje ugotavlja, da so bili kandidati v obvestilih o natečajih za COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02 pod naslovom "Približen časovni razpored" v oddelku D.3 obveščeni, da "postopki natečaja trajajo približno 12 mesecev, odvisno od števila kandidatov"(8).

2.8 Zaključek zadevnih natečajev je dejansko trajal precej več kot 12 mesecev. Vendar varuhinja človekovih pravic ni našla nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da je Komisija namerno zavlačevala zadevne natečaje ali da si ni ustrezno prizadevala za obvladovanje povečane delovne obremenitve. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da besedilo oddelka D.3, ki se nanaša na približen časovni razpored, za kandidate ne ustvarja legitimnega pričakovanja, da bodo natečaji zaključeni v 12 mesecih.

Vendar varuh človekovih pravic meni, da bi bilo dobro, če bi se kandidatom zagotovile posodobljene informacije o časovnem razporedu, ko je Komisija ugotovila, da bodo natečajni postopki trajali dlje od „približno 12 mesecev“, navedenih v obvestilih o natečajih kot ocena verjetnega trajanja postopka. Ker pa pritožniki v zvezi s tem niso navedli nobenih trditev, varuh človekovih pravic zadeve ne bo nadaljeval.

2.9 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti Komisije v zvezi s tem vidikom pritožbe.

3 Domnevno pomanjkanje preglednosti

3.1 Po navedbah pritožnikov so prvotna obvestila o natečaju vsebovala opombo, v kateri je bilo navedeno, da bodo za uspešne kandidate morda veljali novi kadrovski predpisi. Vendar v obvestilu nikakor ni bila navedena velika razlika v razvrstitvi in kariernih možnostih med osebami, ki so bile zaposlene pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov in njihove Priloge XIII ter po njem. To ni v skladu z načelom razumnih pričakovanj. Poleg tega naj bi bila ta opomba napačna, ker naj se novi Kadrovski predpisi ne bi uporabljali za zadevne natečaje, ki naj bi jih namesto tega urejala določba o izjemi iz priloge. V obvestilu bi moralo biti pojasnjeno, da se uspešni kandidati ne smejo zaposliti na podlagi novih kadrovskih predpisov, temveč na podlagi posebne klavzule v prilogi. Kandidati, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, niso bili nikoli obveščeni o velikem vplivu prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII. Predložen je bil le dopis uspešnim kandidatom, v katerem je bil naveden njihov novi razred zaposlitve v skladu s prehodnimi ukrepi. Ti dopisi niso vsebovali nobenih informacij o dejanski razliki med novimi razredi in razredi, navedenimi v obvestilih o natečajih. Pritožniki trdijo, da je obravnava zadevnih natečajev s strani Komisije pomenila pomanjkanje preglednosti, ker kandidati niso bili obveščeni o učinku prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom.

3.2 Komisija trdi, da glede na napredek pri reformi Kadrovskih predpisov v času objave zadevnih razpisov natečajev ne bi mogla storiti nič več, kot zagotoviti informacije, ki jih vsebuje obvestilo. Komisija poudarja, da je Svet 22. marca 2004 sprejel spremembe Kadrovskih predpisov in da je člen 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom eden od členov, o katerih je Svet razpravljal vse do konca postopka. Oddelki za zaposlovanje niso imeli druge možnosti, kot da počakajo na dokončno sprejetje novih kadrovskih predpisov, ki bi bilo pravno veljavno. V tem obdobju torej ni bilo mogoče prejudicirati učinka prehodnih pravil in uspešnim kandidatom zagotoviti natančnih informacij. Vsem uspešnim kandidatom na natečajih, na katerih so rezervni seznami veljali do 31. decembra 2003 in na katerih je Komisija podaljšala rok, vključno s COM/A/9/01, je bilo poslano osebno pismo z opozorilom, da bo predlagana sprememba Kadrovskih predpisov prinesla nov karierni sistem, ki bo spremenil pogoje in raven zaposlovanja v institucijah. Z dopisom so bili kandidati obveščeni tudi o spletnem mestu, na katerem je bil na voljo predlog Komisije, pri čemer je bilo navedeno, da člen 11 Priloge XIII vsebuje tabelo, ki prikazuje ujemanje med staro karierno strukturo in nazivi zaposlitve po začetku veljavnosti spremembe Kadrovskih predpisov.

3.3 Pritožniki v svojih pripombah trdijo, da je bil prvotni predlog znan med razpravami v Svetu in Parlamentu veliko pred 22. marcem 2004, zlasti ker je Komisija organ, ki ima zakonodajno pobudo. Tudi če izid predlogov ne bi bil dokončen, bi lahko Komisija kandidatom sporočila možne posledice predlogov. Zgolj navedba informacij v obvestilih o natečajih, da je bilo uspešnim kandidatom mogoče ponuditi delovno mesto na podlagi novih Kadrovskih predpisov, naj ne bi bila zadostna, saj naj te informacije ne bi bile dovolj konkretne. Poleg tega je treba opozoriti, da nekateri razpisi natečajev, objavljeni v letih 2001 in 2002, niso vsebovali nobenega sklicevanja na predlagano novo strukturo razvrščanja.

3.4 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je bil natečaj COM/A/9/01 objavljen 28. avgusta 2001, precej pred predlogom Komisije za uredbo o spremembi Kadrovskih predpisov (9) z dne 24. aprila 2002. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je razumno, da obvestilo o natečaju v dokumentu COM/A/9/01 ni vsebovalo obvestila, s katerim bi bili kandidati obveščeni o morebitnih novih kadrovskih predpisih.

3.5 Varuh opozarja, da so bili natečaji COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02 objavljeni 25. julija 2002, torej po predlogu Komisije za uredbo o spremembi kadrovskih predpisov. V zvezi s trditvijo pritožnikov, da obvestilo v teh razpisih natečajev ni vsebovalo dovolj jasnih informacij o prihodnji spremembi razvrstitve v razrede, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je takrat predlog Komisije v členu 11 Priloge XIII določal le, da „ustreznost med objavljenim nazivom in nazivom zaposlitve sporazumno določijo institucije po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise“. Poleg tega varuh človekovih pravic v zvezi s trditvijo pritožnikov, da v obvestilu ni bilo informacij o spremembi „poklicnih možnosti“, meni, da pritožniki niso pojasnili, kakšne informacije o poklicnih možnostih bi bilo treba po njihovem mnenju zagotoviti. Varuh človekovih pravic meni, da so take možnosti odvisne od več vidikov in ne le od zaposlitvenega razreda. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da je pojasnilo Komisije, da v času objave zadevnih obvestil o natečajih ni bilo mogoče zagotoviti več informacij, kot jih je dejansko vsebovalo obvestilo, razumno.

3.6 V zvezi s trditvijo pritožnikov, da je bilo obvestilo napačno, saj se novi kadrovski predpisi dejansko niso uporabljali za zadevne natečaje, ki so bili namesto tega urejeni z določbo o izjemi v prilogi, varuh človekovih pravic meni, da so priloge del kadrovskih predpisov.

3.7 Zato je treba obravnavati trditve pritožnikov, da kandidati niso bili niti pozneje obveščeni o velikem učinku prehodnih ukrepov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom in da bi lahko Komisija kandidatom sporočila njihove možne posledice, tudi če izid predlogov ne bi bil dokončen.

3.8 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožniki očitno ne dvomijo, da jim je Komisija poslala pismo, v katerem jih je obvestila o predlagani spremembi kadrovskih predpisov. Prav tako se zdi, da pritožniki ne trdijo, da je bil ta dopis poslan prepozno. Zdi se, da je glavna skrb pritožnikov ta, da kandidati niso bili obveščeni o učinku in posledicah novih kadrovskih predpisov.

3.9 Varuh človekovih pravic se strinja s pritožniki, da so novi kadrovski predpisi dejansko močno vplivali na poklicne možnosti in pogoje zaposlitve. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da bi morala Komisija opozoriti tiste, na katere bodo spremembe tega dejstva verjetno vplivale, in zagotoviti čim jasnejše informacije o tej zadevi. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da je Komisija v pismu kandidatom pojasnila, da bi predlagana sprememba kadrovskih predpisov prinesla nov karierni sistem, ki bi spremenil pogoje in raven zaposlovanja. V dopisu je bil izrecno naveden (takratni) člen 11 Priloge XIII k predlaganim kadrovskim predpisom, naveden pa je bil tudi spletni naslov, na katerem je mogoče dostopati do tega člena. V dopisu je bilo pojasnjeno, da člen 11 Priloge XIII vsebuje „tabelo ujemanja med poklicnimi potmi v okviru sedanjih natečajev in zaposlitvenimi razredi po začetku veljavnosti spremenjenih kadrovskih predpisov“(10).

3.10 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se kandidati s pregledom Priloge XIII ne bi le seznanili s predlaganimi razredi, v katere bi se zaposlili po začetku veljavnosti novih kadrovskih predpisov, temveč bi našli tudi informacije o predlaganih novih razredih za osebe, ki že delajo kot uradniki v institucijah, ter tabele, ki prikazujejo predlagano osnovno mesečno plačo za predlagane nove razrede.

3.11 Varuh nadalje opozarja, da se končna različica Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom razlikuje od spremenjenega predloga Komisije z dne 18. novembra 2003, kakor se je tudi spremenjeni predlog Komisije z dne 18. novembra 2003 razlikoval od prvotnega predloga Komisije z dne 24. aprila 2002. Varuh nadalje meni, da se to, kar pritožniki imenujejo "posledice" predlogov za nove kadrovske predpise, ne more šteti zgolj za spremembo osnovne plače.

3.12 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da so kandidati prejeli dovolj informacij, ki jim omogočajo vpogled v ustrezne vire informacij, da bi lahko ocenili morebitne posledice predlogov za nove kadrovske predpise, o katerih se je razpravljalo v zakonodajnem postopku, za njih same. Varuhinja človekovih pravic nadalje meni, da je odločitev Komisije, da ne bo zagotovila podrobnejših informacij o verjetnih posledicah za novo osebje, razumna, saj končna različica novih določb ne bi mogla biti znana pred zaključkom zakonodajnega postopka. Varuh zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti s strani Komisije.

4 Domnevno pomanjkanje ozaveščenosti v službah Komisije

4.1 Pritožniki trdijo, da je obravnava zadevnih natečajev s strani Komisije pomenila, da službe Komisije niso bile dovolj seznanjene z učinkom prehodnih ukrepov.

4.2 Komisija meni, da je svojim uslužbencem posredovala vse informacije. Proces reforme kadrovskih predpisov je bil predmet tekočega postopka obveščanja, namenjenega vsem uslužbencem institucije. Informacije so bile na voljo na intra- in internetni strani, v celotnem zadevnem obdobju pa so bile zaposlenim razdeljene številne publikacije. Poseben poudarek je bil namenjen mreži vodij človeških virov za generalne direktorate in službe.

4.3 Pritožniki trdijo, da dejstvo, da so se službe Komisije zavedale, da bodo začeli veljati novi kadrovski predpisi, ni isto kot zavedanje posledic člena 12 Priloge XIII. Spletne strani, na katere se sklicuje Komisija, so se še naprej sklicevale na stari sistem razvrščanja precej po 1. maju 2004. Pritožniki trdijo, da lahko predložijo dokaze o številnih primerih, v katerih so kandidati prejeli zavajajoče informacije o veljavnih pravilih. Taki primeri so prepričljiv dokaz o pomanjkanju ozaveščenosti celo znotraj Komisije.

4.4 Varuh se strinja s pritožniki, da seznanjenost z dejstvom, da bodo kmalu začeli veljati novi kadrovski predpisi, ni enaka seznanjenosti s podrobnimi posledicami novih kadrovskih predpisov. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da dokazi, ki jih je predložila Komisija, kažejo, da si je resnično in sorazmerno prizadevala, da bi zaposlene opozorila na pomen sprememb Kadrovskih predpisov in jih obvestila o vsebini teh sprememb, saj končna različica novih določb ni mogla biti znana do konca zakonodajnega postopka. Varuh človekovih pravic se na podlagi izkušenj članov svojih služb zaveda, da 1. maja 2004 niso bile takoj posodobljene vse informacije na intranetu Komisije (deli katerih so dostopni vsem uslužbencem EU). Vendar to dejstvo ne spremeni njegove splošne ugotovitve, da Komisija v zvezi s tem vidikom pritožbe ni ravnala nepravilno.

5 Domnevne napačne informacije uspešnim kandidatom

5.1 Po navedbah pritožnikov so nekateri notranji kandidati svoje prijave prehiteli pred 1. majem 2004. Drugim so bile posredovane različne informacije, da pred 1. majem 2004 s seznamov uspešnih kandidatov ne bo imenovan noben kandidat; da je bilo mogoče pred 1. majem 2004 zaposliti le nekatere vrste notranjih kandidatov; ali da se lahko pred 1. majem 2004 zaposlijo samo zunanji kandidati. Pritožniki trdijo, da je Komisija pri izvedbi natečajev uspešnim kandidatom dala napačne informacije o tem, ali bi bilo imenovanje mogoče pred 1. majem 2004.

5.2 Komisija trdi, da je naloga tistih, ki so odgovorni za zaposlovanje uradnikov in začasnih uslužbencev, čim hitreje in čim bolj učinkovito zadovoljiti potrebe institucije po človeških virih, da se zagotovi neprekinjenost storitev v skladu s proračunskimi viri in v okviru omejitev, določenih v kadrovskem načrtu. Komisija je predložila podatke, za katere meni, da dokazujejo, da v zadevnem obdobju zagotovo ni upočasnila zaposlovanja. Komisija zagotavlja tudi statistične podatke o uporabi zadevnih rezervnih seznamov, pri čemer trdi, da ti statistični podatki kažejo rahel presežek pri zaposlovanju pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov, saj številni zaposleni niso notranji kandidati. Po mnenju Komisije je s tem ovržena trditev, da je služba za zaposlovanje predložila informacije, da je bilo mogoče pred 1. majem 2004 zaposliti le notranje kandidate.

5.3 Pritožniki v svojih pripombah trdijo, da Komisija zagotavlja le informacije o tem, koliko zaposlenih je bilo zaposlenih pred majem 2004, ne pojasnjuje pa, koliko zaposlenih je uspešno opravilo natečaje, na katere so se pritožili.

5.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija predložila statistične podatke, ki kažejo, da je zaposlovanje potekalo z rezervnih seznamov vsakega natečaja, ki je bil predmet pritožbe, pred 1. majem 2004 in po njem (razen z rezervnega seznama COM/A/3/02, ki je bil objavljen 18. maja 2004). Čeprav Komisija ni predložila nobenih podatkov, ki bi kazali, da je delež kandidatov, ki so bili zaposleni na teh natečajih, notranji kandidat, tj. osebe, ki že delajo v institucijah, varuh človekovih pravic ni prejel nobenega dokaza, da so bili notranji kandidati s spornih natečajev zaposleni samo pred 1. majem 2004 ali šele po njem.

5.5 Varuh človekovih pravic se zaveda, da zgoraj navedena dejstva niso prepričljiv dokaz glede informacij, ki bi jih Komisija lahko posredovala kandidatom v zvezi z možnostmi zaposlitve pred 1. majem 2004 ali po njem. Ker pa ni konkretnih dokazov, da je Komisija napačno obvestila uspešne kandidate, varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija v zvezi s tem vidikom pritožbe ni storila nepravilnosti.

5.6 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožniki v svojih pripombah prosijo varuha človekovih pravic, naj analizira zaposlovanje nekaterih ljudi, ki že delajo v institucijah, ki je potekalo pred 1. majem 2004 o "nujnih postopkih", da bi ugotovili, ali so bile kadrovskim enotam ali določenim kandidatom zagotovljene privilegirane informacije. Po navedbah pritožnikov naj bi elektronska pošta in zapisniki sestankov kazali, da je bilo mogoče nekatere kategorije kandidatov zaposliti pred 1. majem 2004, drugih pa ne.

5.7 Varuhu človekovih pravic ni jasno, s kakšnimi "privilegiranimi informacijami" ga želijo pritožniki seznaniti ali kakšne obtožbe o nepravilnostih bi želeli navesti v zvezi s tem. Vendar bi lahko pritožniki razmislili o vložitvi nove pritožbe pri varuhu človekovih pravic, pri čemer bi morali jasno pojasniti, kaj po njihovem mnenju pomeni nepravilnost, in predložiti dokaze v podporo svoji trditvi.

6 Domnevno neenako obravnavanje in diskriminacija na podlagi starosti

6.1 Pritožniki trdijo, da so bili vsi natečaji, ki so bili objavljeni 25. julija 2002 (COM/A/1/02, COM/A/2/02 in COM/A/3/02), zaključeni na različne datume, zato so imeli kandidati z nekaterih natečajev večje možnosti za zaposlitev v skladu s starimi kadrovskimi predpisi in nato za premestitev v nove kadrovske predpise v bistveno višjih razredih kot kandidati, zaposleni v skladu z novimi kadrovskimi predpisi. To je pomenilo tudi, da so bili nekateri kandidati, ki so uspešno opravili natečaj A8, zaposleni pred 1. majem 2004 na višji ravni kot uspešni kandidati na natečaju A6/A7, ki so se zaposlili po 1. maju 2004. Zamuda pri zaključku natečajev in posledično uporaba prehodnih ukrepov prav tako sprožata vprašanja diskriminacije na podlagi starosti. Večina zadevnih natečajev je bila prva, ki je bila objavljena po odpravi starostnih omejitev. Zato so pritegnili veliko število višjih in izkušenejših kandidatov, za katere so bili primerni prvotni razredi, kot so bili objavljeni v obvestilih o natečajih. Nižji razredi, ponujeni po začetku veljavnosti novih kadrovskih predpisov, za te kandidate niso primerni in povzročajo nepopravljivo škodo kariernim možnostim. Pritožniki trdijo, da je obravnava zadevnih natečajev s strani Komisije pomenila neenako obravnavanje uspešnih kandidatov, zaposlenih pred 1. majem 2004 in po njem, vključno z diskriminacijo na podlagi starosti.

6.2 Komisija trdi, da od 1. maja 2004 ni imela druge izbire, kot da uporabi nove veljavne kadrovske predpise, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zaposlitveni naziv. Čeprav je res, da so bili uspešni kandidati istega natečaja zaposleni pod različnimi pogoji glede na to, ali je bilo imenovanje opravljeno pred 1. majem 2004 ali po njem, to, kar pritožniki štejejo za neenako obravnavanje, dejansko izhaja le iz dveh ločenih pravnih in objektivnih okoliščin. Poleg tega naj razlika v pogojih ne bi bila omejena na zaposlitveni naziv, ampak naj bi se nanašala na številne vidike, zajete s Kadrovskimi predpisi. Poleg tega kandidat, ki uspešno opravi javni natečaj in je uvrščen na rezervni seznam, nima pravice do zaposlitve.

Komisija v zvezi s trditvijo o diskriminaciji na podlagi starosti trdi, da temelji na napačni predpostavki, da je bilo v starem sistemu zaposlovanje v višji naziv namenjeno starejšim uspešnim kandidatom. V starem sistemu starost v resnici ni bila upoštevana pri odločanju o razvrstitvi v višji razred. Trajanje delovnih izkušenj, ki je le zelo posredno povezano s starostjo, je bilo le eno od petih kumulativnih meril, ki so se upoštevala pri razvrstitvi v višji naziv.

6.3 Pritožniki v svojih splošnih pripombah na mnenje Komisije in v svojih pripombah v zvezi s to trditvijo trdijo, da Komisija deluje, kot da je njena naloga le izvajanje veljavnih kadrovskih predpisov in kot da je institucija, ki se razlikuje od institucije, ki je spremenila kadrovske predpise. Vendar pritožniki menijo, da ima Komisija moralno obveznost, da ne predlaga diskriminatorne zakonodaje. Komisija mora zagotoviti, da njeni predlogi za novo zakonodajo Svetu ne povzročajo diskriminatorne obravnave kandidatov, vključenih na rezervne sezname za zaposlovanje. Komisija skuša s tem, ko v svojem mnenju navaja, da je Svet pripravil prehodne določbe, medtem ko mu je Komisija dejansko predlagala iste določbe, prikriti dejstvo, da je kriva nepravilnosti.

Pritožniki so razočarani nad Komisijo, ki je Svetu in Parlamentu zavestno predložila predlog z namenom, da bi dejansko znižala oceno vseh tekočih natečajev, in ki je bila posebej v nasprotju s členom 31 novih kadrovskih predpisov. Dolžnost Komisije kot zakonodajne pobudnice je bila opozoriti Svet in Parlament na morebitne negativne učinke prehodnih ukrepov. Neupoštevanje te dolžnosti je povzročilo, da je bila odprava starostnih omejitev simbolična gesta brez učinka, s čimer se je posmehovala instituciji varuha človekovih pravic, ki se je zavzemala za odpravo starostnih omejitev. Člen 12 Priloge XIII pomeni, da je Komisija pripravljena zaposliti ljudi vseh starosti, vendar bodo ti ljudje obravnavani le, kot da so stari 28 let. Dolžina, ustreznost, raven in kakovost delovnih izkušenj v nobenem primeru ne smejo biti ločene od starosti.

Pritožniki razumejo izgovor Komisije, da uporablja samo zakonodajo. Sprašujejo pa se o razlagi prava. Pritožniki ne razumejo, kako se lahko Komisija sklicuje na obveznost iz člena 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom hkrati s tem, da ne upošteva obveznosti uporabe člena 31 istih predpisov. Člen 31 ni razveljavljen s Prilogo XIII in se zato še vedno uporablja za zadevne kandidate. Člen 31 je v glavnem delu uredb in ima zato večjo pravno veljavnost kot določba v prilogi. V kadrovskih predpisih se novi razredi imenujejo „sprememba imena“. Novi kadrovski predpisi torej pomenijo le spremembo imena, ne pa tudi novih nazivov. Zaradi spoštovanja člena 31 pritožniki menijo, da je pravno nemogoče zaposliti zadevne uspešne kandidate drugače kot pod novim imenom razreda funkcionalne skupine, določenim v ustreznem razpisu natečaja.

Pritožniki se zdaj pritožujejo prek kanalov, ki so jim na voljo, kar bo sčasoma pomenilo, da se bo Komisija obrnila na sodišča Skupnosti. Nekateri pritožniki predlagajo, naj varuh človekovih pravic Komisiji predlaga spremembo kadrovskih predpisov.

6.5 Varuh človekovih pravic je skrbno preučil argumente, ki so jih pritožniki navedli v svojih pritožbah in pripombah. Čeprav varuh človekovih pravic ne izključuje splošne možnosti, da bi lahko pri pripravi zakonodajnih predlogov prišlo do nepravilnosti, meni, da v tem primeru trditve pritožnikov o neenakem obravnavanju in diskriminaciji na podlagi starosti v glavnem postavljajo pod vprašaj zakonitost novih kadrovskih predpisov, zlasti člena 12 Priloge XIII.

6.6 Varuhinja človekovih pravic opozarja na ugotovitve iz prvega dela zgoraj in meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom obtožbe, obravnavane v tem delu sklepa, niso upravičene.

6.7 Kar zadeva razlago in uporabo novih kadrovskih predpisov s strani Komisije, varuh človekovih pravic ni seznanjen z nobenim pravilom ali načelom, ki bi določbam v prilogah dajalo pravni status, ki bi bil slabši od določb v glavnem delu uredb. Varuh človekovih pravic na splošno meni, da člen 12 Priloge XIII vsebuje posebne določbe, ki urejajo poseben primer, zato se zdi razumno, da te določbe prevladajo nad splošnim pravilom, kot je člen 31. Vendar želi varuh v zvezi s tem ponovno opozoriti, da je zakonitost člena 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom predmet sodnega postopka.

6.8 Varuh nadalje ugotavlja, da je preimenovanje razredov, na katerega se sklicujejo pritožniki, omenjeno v členu 2 Priloge XIII, za katerega se zdi, da velja le za razrede oseb, ki so že delale kot uradniki v času, ko so 1. maja 2004 začeli veljati novi kadrovski predpisi. Razvrščanje oseb, ki so se zaposlile po 1. maju 2004, v razrede ureja člen 12 Priloge XIII, ki ne vsebuje nobenega sklicevanja na preimenovanje.

6.9 Glede na zgoraj navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija v zvezi s trditvami, obravnavanimi v tem delu sklepa, očitno ni ravnala nepravilno.

7 Domnevna diskriminacija potencialnih kandidatov

7.1 Pritožniki trdijo, da je obravnava zadevnih natečajev s strani Komisije pomenila diskriminacijo potencialnih kandidatov, ki so bili izključeni iz sodelovanja na natečajih zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj: ti kandidati bi lahko sodelovali na podlagi novih nazivov iz člena 12 Priloge XIII k novim kadrovskim predpisom.

7.2 Komisija težko razume zadevno trditev. Komisija meni, da ni jasno, kako bi lahko domnevni predsodki do potencialnih kandidatov, ki so manj kvalificirani kot pritožniki, negativno vplivali na pritožnike.

7.3 Nekateri pritožniki v bistvu trdijo, da je njihov občutek za poštenost užaljen, ker sodelujejo na natečajih, ki vodijo k zaposlovanju na delovna mesta, primerna za manj kvalificirane osebe. Številni mladi kandidati, ki so bili zavrnjeni v izbirnem postopku, bi lahko bili imenovani na končno ponujena delovna mesta. Tisoče tihih evropskih državljanov bi se moralo počutiti diskriminirane, če bi se zavedali priložnosti, ki so jo zamudili. Pritožniki se želijo pritožiti v njihovem imenu.

7.4 Varuh človekovih pravic želi najprej poudariti, da v nasprotju s tem, kar predlaga Komisija, domnevni primer nepravilnosti ne more osebno vplivati na posameznika, da bi se pritožil varuhu človekovih pravic v zvezi s to zadevo.

7.5 Varuh človekovih pravic nato upošteva in razume pomisleke pritožnikov glede pravičnosti. Varuh v zvezi s tem opozarja, da je neenako obravnavanje obstoječega in novega osebja sestavni del sistema novih kadrovskih predpisov in da o tem, ali je takšno neenakost pravno upravičena ali ne, odločajo sodišča Skupnosti.

7.6 V zvezi s trditvijo pritožnikov o diskriminaciji potencialnih kandidatov pa varuh človekovih pravic meni, da je bilo razumno, da je Komisija v času priprave in objave zadevnih obvestil o natečajih uporabila in se oprla na takrat veljavna pravila, tj. "stare" kadrovske predpise. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da se ni mogoče sklicevati na pravila, ki so začela veljati 1. maja 2004, da bi se trdilo, da je bila izbira primernih kandidatov diskriminatorna, čeprav je morala biti izbira primernih kandidatov za zadevne natečaje opravljena že v letih 2001 in 2002. Varuh zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti s strani Komisije.

8 Domnevna opustitev odgovora na korespondenco pritožnikov

8.1 Pritožniki trdijo, da je obravnava zadevnih natečajev s strani Komisije pomenila, da Komisija ni odgovorila na njihovo skupno in individualno korespondenco v zvezi s tem.

8.2 Komisija trdi, da so, kolikor je službam GD ADMIN znano, zahtevki, ki so ji bili predloženi, dobili posamezne odgovore v obrazcih, v katerih so bili prejeti (po pošti, elektronski pošti, telefonu).

8.3 Pritožniki v svojih pripombah trdijo, da lahko varuhu človekovih pravic predložijo dokumentarna dokazila o številnih primerih, v katerih so kandidati Komisiji postavljali vprašanja in nanje sploh niso odgovorili ali pa so prejeli neustrezne in pozne odgovore.

8.4 Varuh je seznanjen s trditvijo pritožnikov, da lahko predložijo dokaze o tem, da Komisija ni odgovorila. Ker pa v zvezi s tem ni podrobnih informacij ali konkretnih dokazov, varuh človekovih pravic meni, da ni upravičeno odlašati z njegovo odločitvijo, da bi nadaljeval nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožb. Vendar lahko vsak pritožnik, ki to želi, vloži nove pritožbe, podprte z ustreznimi dokumentarnimi dokazi, če Komisija ni odgovorila.

9 Zahtevek v zvezi z nazivi za zaposlitev

9.1 Pritožniki trdijo, da bi morali biti vsi uspešni kandidati s seznamov, objavljenih pred 1. majem 2004, imenovani v razrede, ki ustrezajo razredom, objavljenim v prvotnih obvestilih o natečajih, in da bi bilo treba ocenjevalni komisiji omogočiti, da upošteva kvalifikacije in izkušnje ter tako pridobi enakovredno raven imenovanja in možnosti za poklicni razvoj za vse uspešne kandidate, ne glede na to, ali so bili imenovani pred 1. majem 2004 ali po njem.

9.2 Komisija trdi, da je na podlagi novih Kadrovskih predpisov pravno nemogoče, da bi institucije uspešne kandidate zaposlile v katerem koli drugem nazivu, kot je določen v členu 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. V skladu z določbami Priloge XIII se raven (razred) zaposlitve določi z datumom imenovanja.

9.3 Na podlagi zgornjih ugotovitev, da ni bilo nepravilnosti, in analize iz točke 6.7 v zvezi z razlago in uporabo novih kadrovskih predpisov s strani Komisije varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnjo obravnavo te trditve.

10 Zahtevek v zvezi z informacijami za kandidate na tekočih natečajih

10.1 Pritožniki trdijo, da bi morali biti kandidati na tekočih natečajih, ki so bili objavljeni po starem ocenjevalnem sistemu, v celoti obveščeni o posledicah prehodnih ukrepov v skladu z novimi kadrovskimi predpisi.

10.2 Komisija trdi, da vsako obvestilo o natečaju, objavljeno od 25. julija 2002, vsebuje obvestilo kandidatom, ki jih obvešča o možnih posledicah predloga za spremembo Kadrovskih predpisov za uspešne kandidate. Ta postopek se zdi najprimernejši način obveščanja kandidatov. Za vse javne natečaje, objavljene pred 25. julijem 2002, tj. za vsa obvestila, ki ne vsebujejo informacij v zvezi s predlogom za spremembo Kadrovskih predpisov, so uspešni kandidati prejeli individualno pismo Komisije v zvezi s tem.

10.3 Pritožniki menijo, da obvestilo v razpisih natečajev ne zadostuje. Zadevni dopis kandidate opozarja le na predlog za spremembo Kadrovskih predpisov, ki je dokument s 300 stranmi. V obvestilu kandidati niso ustrezno obveščeni o morebitnih posledicah spremembe.

10.4 Varuh človekovih pravic v zvezi s to trditvijo opozarja na svojo analizo in ugotovitve iz dela 2 zgoraj. Varuh nadalje ugotavlja, da se obvestila o natečajih, objavljena bliže začetku veljavnosti novih kadrovskih predpisov, kot so EPSO/A/12/04 (11), EPSO/A/13/04, EPSO/A/14/04 in EPSO/A/15/04 (12), ki so bila objavljena 2. in 3. marca 2004 in še vedno potekajo, sklicujejo na člen 12 Priloge XIII in potencialne kandidate obveščajo o konkretnih zaposlitvenih razredih, ki se uporabljajo od 1. maja 2004. Glede na navedeno varuh človekovih pravic ne najde razlogov za nadaljnjo obravnavo te trditve.

11 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Vendar opozarja, da je vprašanje zakonitosti neenakega obravnavanja, ki je neločljivo povezano z novimi kadrovskimi predpisi, v pristojnosti sodišč Skupnosti.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.

(2) Ne vključuje delovnih mest, namenjenih državljanom EU-10, ki niso pomembna za pritožbe.

(3) Ne vključuje delovnih mest, namenjenih državljanom EU-10, ki niso pomembna za pritožbe.

(4) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.

(5) Člena 230 in 231 Pogodbe ES.

(6) Glej npr. zadevi T-58/05 in T-192/05.

(7) Glej npr. člen 17 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu.

(8) Glede natečaja COM/A/9/01 v razpisu natečaja ni bil določen časovni razpored.

(9) COM(2002) 213 konč.

(10) Varuh ugotavlja, da se zdi, da je bila tabela ustreznih razredov vključena v Prilogo XIII s spremenjenim predlogom Komisije za nove kadrovske predpise z dne 18. novembra 2003, COM(2003) 721 konč.

(11) UL C 54 A/1, 2.3.2004.

(12) UL C 55 A/13, 3.3.2004.