Strasbourg, 22. junija 2005

Spoštovani gospod A.,

maja 2004 ste se pritožili zoper Evropsko investicijsko banko v zvezi z njenim ravnanjem do vas.

Dne 30. junija 2004 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske investicijske banke. Evropska investicijska banka je svoje mnenje poslala 21. julija 2004. Dne 4. oktobra 2004 sem vam ga posredoval s pozivom k predložitvi pripomb.

oktobra 2004 ste mi poslali še eno pismo, v katerem ste navedli, da mnenje EIB ni pravno zavezujoče, ker ga ni podpisal njen predsednik. V svojem odgovoru z dne 18. novembra 2004 sem vas obvestil, da ste prejeli španski prevod mnenja EIB, ki ni bilo podpisano, v nasprotju z angleško izvirno različico. Pismu sem priložil angleško izvirno različico mnenja EIB.

Dne 30. decembra 2004 ste poslali svoje pripombe na mnenje Evropske investicijske banke.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna naslednja dejstva:

Evropska investicijska banka (EIB) je pritožnika po izbirnem postopku, ki ga je organizirala, uvrstila v ožji izbor. V elektronskem sporočilu z dne 30. maja 2002 je pritožnik zahteval informacije o možnostih, ki jih je imel za začetek dela v EIB junija 2002.

Vodja enote za vire EIB je 30. maja 2002 poslal dve elektronski sporočili, ki ju je prejel pritožnik. V prvem elektronskem sporočilu je vodja oddelka za vire napisal "[i]l est devenu complètement fou"("popolnoma je znorel") in ugotovil, da je pritožnik svojo prošnjo poslal več kot 18 vodjem enot. V drugem elektronskem sporočilu je vodja oddelka za vire pritožniku svetoval, naj preneha pošiljati nadaljnja elektronska sporočila. Nato je podal naslednjo izjavo: "Je vous prie de bien vouloir vous abstenir de ces actions qui ne sont pas forcément favorables à votre candidature"("Hvaležen bi vam bil, če bi se lahko vzdržali teh dejanj, ki niso nujno v prid vaši prošnji"). Poleg tega je pritožnika obvestil, da so bile glede na to, da so bile vse vloge centralizirane v oddelku za vire, vse zahteve za informacije, ki jih je slednji poslal podpredsednikom EIB, posredovane njemu.

Dne 7. julija 2003 je pritožnik pisal vodji enote za vire in zahteval, da se njegova vloga ponovno preuči. Vodja enote za vire je 17. julija 2003 potrdil odločitev EIB, da pritožnika ne zaposli.

Pritožnik je 7. julija 2003 pri generalnem sekretarju EIB vložil pritožbo na podlagi člena 16 Kodeksa dobrega upravnega ravnanja EIB, v kateri je trdil, da ga ne spoštuje. Poleg tega je trdil, da se je od prvega razgovora z vodjo oddelka za vire 14. junija 2002 do pritožbe, ki jo je 7. julija 2003 vložil pri generalnem sekretarju EIB, lahko prijavil le na tri delovna mesta, za katera je EIB organizirala izbirni postopek, čeprav je bil obveščen, da je bil uvrščen v ožji izbor. EIB je 24. julija 2003 odgovorila, da je bilo ravnanje vodje enote za vire obžalovanja vredno in je bilo posledica vztrajanja pritožnika pri prijavi na delovno mesto v EIB. Generalni sekretar EIB je navedel, da je bilo prvo elektronsko sporočilo z dne 30. maja 2002 pomotoma poslano pritožniku v odgovor na njegove zahteve po informacijah o njegovi vlogi v obliki kopije.

Pritožnik je 29. maja 2004 pri varuhu človekovih pravic vložil pritožbo proti EIB. Trdil je, da je vodja enote EIB za vire v dveh elektronskih sporočilih z dne 30. maja 2002 proti njemu ravnal žaljivo in zastrašujoče. Pritožnik je nadalje trdil, da sta dopisa z odgovori z dne 17. in 24. julija 2003 vsebovala napačne informacije in/ali nista pravilno odgovorila na njegove trditve. Pritožnik je nadalje kritiziral postopek zaposlovanja EIB in navedel, da so bile vse prejete prijave centralizirane v enoti EIB za vire.

Poizvedba

Mnenje Evropske investicijske banke

Mnenje Evropske investicijske banke o pritožbi je bilo povzeto tako:

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika je EIB iskreno obžalovala vsebino prvega od dveh elektronskih sporočil, ki sta mu bili poslani 30. maja 2002. Vendar je EIB vztrajala pri stališču, ki ga je pojasnila v svojem odgovoru z dne 24. julija 2003, v katerem je generalni sekretar EIB poudaril brezmadežni odnos vodje enote za vire do kandidatov v njegovi dolgoletni praksi kot osebe, odgovorne za zaposlovanje v kadrovskem oddelku EIB. Elektronsko sporočilo vodje oddelka za vire je bilo zgolj posledica pritiska, ki je nastal zaradi ponavljajočih se zahtev pritožnika po informacijah o njegovi prošnji.

Kar zadeva drugo pošto z dne 30. maja 2002, pritožnik ni bil deležen nikakršnega ustrahovanja. Vodja oddelka za vire je preprosto poslal to elektronsko sporočilo, da bi potrdil negativen odgovor na pritožnikove prošnje, saj je še naprej spraševal o možnosti pridružitve EIB junija 2002. Te vztrajne prošnje za članstvo v EIB junija 2002 so bile presenetljive glede na to, da je bil 13. maja 2002 pritožniku že poslan negativen odgovor in da medtem ni bil organiziran noben nov postopek zaposlovanja.

V zvezi s postopkom zaposlovanja EIB, ki ga je pritožnik kritiziral, so bile vse prejete prijave centralizirane v enoti EIB za vire. Poudariti je treba, da je bil postopek zaposlovanja, kot je podrobno pojasnjeno v dopisu generalnega sekretarja EIB z dne 24. julija 2003, izbran, da bi se izognili neprimernim vplivom in pri izbiri osebja zagotovili načela enakega obravnavanja, nediskriminacije in spoštovanja temeljnih pravic, kot jih zahteva Pogodba.

V zvezi z drugo pritožnikovo trditvijo se je vodja enote za vire v svojem pismu z dne 17. julija 2003 prostovoljno vzdržal izražanja mnenja o pritožnikovih trditvah in se skliceval na odgovor, ki ga je generalni sekretar EIB poslal 24. julija 2003 na pritožnikovo pismo z dne 7. julija 2003 .. Zdelo se je, da je v tem dopisu težko najti napačne informacije ali napačen odgovor na pritožnikove trditve. V zvezi s pismom generalnega sekretarja EIB z dne 24. julija 2003 je bilo treba poudariti verodostojnost informacij, posredovanih pritožniku. Ta odgovor je bil rezultat vestne razprave s službami, vključenimi v postopek zaposlovanja, in je natančno odgovoril na trditve pritožnika.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in povzel naslednje pripombe:

EIB je napačno navedla, da je imel vodja oddelka za vire brezhiben odnos do kandidatov in zlasti do pritožnika.

EIB naj bi napačno navedla, da je večkrat zahtevala informacije o svoji prijavi na delovno mesto. Vse njegove zahteve za informacije so bile podane s temeljitim spoštovanjem, tako glede njihove vsebine kot števila naslovnikov. To se lahko preveri v arhivu EIB.

Ni bilo res, da v drugem dopisu EIB z dne 30. maja 2002 ni bil deležen nobenega ustrahovanja. Ton, ki ga je uporabil vodja enote za vire, je bil aroganten in lažen, kar je privedlo do nespornega občutka grožnje.

Ni bilo res, da je EIB v svojem postopku zaposlovanja spoštovala načelo prepovedi diskriminacije in temeljne pravice.

EIB naj bi napačno navedla, da je zanjo zaprosila junija 2002. Vedno je ravnal vljudno, ko se je prijavil na delovno mesto pri EIB.

ODLOČBA

1 Obseg preiskave varuha človekovih pravic

1.1 Evropska investicijska banka (EIB) je pritožnika po izbirnem postopku, ki ga je organizirala, uvrstila v ožji izbor. V elektronskem sporočilu z dne 30. maja 2002 je pritožnik zahteval informacije o možnostih, ki jih je imel za začetek dela v EIB junija 2002. Dne 30. maja 2002 je vodja Oddelka za vire poslal dve elektronski sporočili, ki ju je prejel pritožnik. V prvem elektronskem sporočilu je vodja oddelka za vire napisal "[i]l est devenu complètement fou"("popolnoma je znorel") in ugotovil, da je pritožnik svojo prošnjo poslal več kot 18 vodjem enot. V drugem elektronskem sporočilu je vodja oddelka za vire pritožniku svetoval, naj preneha pošiljati nadaljnja elektronska sporočila. Nato je podal naslednjo izjavo: "Je vous prie de bien vouloir vous abstenir de ces actions qui ne sont pas forcément favorables à votre candidature"("Hvaležen bi vam bil, če bi se lahko vzdržali teh dejanj, ki niso nujno v prid vaši prošnji").

Pritožnik je 29. maja 2004 pri varuhu človekovih pravic vložil pritožbo proti EIB. Trdil je, da je vodja enote EIB za vire v dveh elektronskih sporočilih z dne 30. maja 2002 proti njemu ravnal žaljivo in zastrašujoče. Pritožnik je nadalje trdil, da sta dopisa z odgovori z dne 17. in 24. julija 2003 vsebovala napačne informacije in/ali nista pravilno odgovorila na njegove trditve. To so bile obtožbe, o katerih je varuhinja človekovih pravic prosila EIB, naj predloži mnenje.

1.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic nadalje kritiziral postopek zaposlovanja EIB in navedel, da so bile vse prejete prijave centralizirane v oddelku EIB za vire. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da iz pritožbe ni bilo jasno razvidno, da gre pri tej točki za trditev, v zvezi s katero je pritožnik želel, da varuh človekovih pravic zaprosi EIB za mnenje. Ta točka zato ni bila obravnavana v okviru preiskave. Pritožnik, ki je bil o tem ustrezno obveščen, ni izrazil nestrinjanja s pristopom varuha človekovih pravic.

1.3 EIB je v svojem mnenju kljub temu izrazila svoje stališče o tem vprašanju. Navedla je, da so bile v zvezi s postopkom zaposlovanja EIB, ki ga je pritožnik kritiziral, vse prejete prijave centralizirane v enoti EIB za vire. Treba je bilo poudariti, da je bil ta postopek zaposlovanja, kot je podrobno pojasnjeno v dopisu generalnega sekretarja EIB z dne 24. julija 2003, izbran, da bi se izognili neprimernim vplivom in pri izbiri osebja zagotovili načela enakega obravnavanja, nediskriminacije in spoštovanja temeljnih pravic, kot to zahteva Pogodba.

1.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah navedel, da EIB v postopku zaposlovanja ni spoštovala načela nediskriminacije in temeljnih pravic.

1.5 V skladu s členom 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti "Evropski varuh človekovih pravic opravlja preiskave, za katere meni, da so utemeljene".

1.6 Varuh človekovih pravic na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, meni, da pritožnik ni predložil zadostnih dokazov, da EIB v postopku zaposlovanja ni spoštovala načela nediskriminacije in temeljnih pravic. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za razširitev obsega te preiskave na ta vidik primera. Vendar lahko pritožnik svojo pritožbo varuhu človekovih pravic v zvezi s tem vprašanjem podaljša, če predloži zadostne dokaze v podporo svoji trditvi.

2 Domnevna zloraba in ustrahovanje vodje enote za vire Evropske investicijske banke

2.1 Pritožnik je v svoji pritožbi navedel, da se je vodja oddelka za vire v dveh elektronskih sporočilih z dne 30. maja 2002 do njega obnašal žaljivo in zastrašujoče.

2.2 EIB je izjavila, da iskreno obžaluje vsebino prvega od dveh elektronskih sporočil, poslanih pritožniku 30. maja 2002. Vendar je EIB vztrajala pri stališču, ki ga je pojasnila v svojem odgovoru z dne 24. julija 2003, v katerem je generalni sekretar EIB poudaril brezmadežni odnos vodje enote za vire do kandidatov v njegovi dolgoletni praksi kot osebe, odgovorne za zaposlovanje v kadrovskem oddelku EIB. Elektronsko sporočilo vodje oddelka za vire je bilo zgolj posledica pritiska, ki je nastal zaradi ponavljajočih se zahtev pritožnika po informacijah o njegovi prošnji. Kar zadeva drugo pošto z dne 30. maja 2002, pritožnik ni bil deležen nikakršnega ustrahovanja.

2.3 Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da institucija v odnosih z državljani ravna vljudno.

2.4 V zvezi s prvim elektronskim sporočilom z dne 30. maja 2002 varuh človekovih pravic meni, da bi bila njegova vsebina očitno neustrezen jezik, če bi bila namenoma naslovljena na pritožnika. Varuh ugotavlja, da je generalni sekretar EIB v svojem odgovoru z dne 24. julija 2003 na pritožnikovo pismo z dne 7. julija 2003 pojasnil, da je bilo ustrezno elektronsko sporočilo pritožniku poslano po pomoti. Zdi se, da pritožnik tega ne izpodbija. Varuh nadalje ugotavlja, da je EIB v pismu svojega generalnega sekretarja z dne 24. julija 2003 in v svojem mnenju izrazila obžalovanje glede vsebine tega elektronskega sporočila. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem delom obtožbe.

2.5 V zvezi z drugim elektronskim sporočilom z dne 30. maja 2002 varuh človekovih pravic ugotavlja, da je vodja oddelka za vire EIB v tem elektronskem sporočilu prosil pritožnika, naj ne pošilja več elektronskih sporočil, v katerih bi zahteval informacije o njegovi vlogi. Nato je podal naslednjo izjavo: "Je vous prie de bien vouloir vous abstenir de ces actions qui ne sont pas forcément favorables à votre candidature"("Hvaležen bi vam bil, če bi se lahko vzdržali teh dejanj, ki niso nujno v prid vaši prošnji").

2.6 Člen 11 Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic (1) določa, da "[u]radnik deluje nepristransko, pravično in razumno". Člen 12(1) določa, da je uradnik „službeno naravnan, korekten, vljuden in dostopen v odnosih z javnostjo. Pri odgovarjanju na korespondenco, telefonske klice in elektronsko pošto si uradnik prizadeva biti čim bolj koristen ter čim bolj popolno in natančno odgovarja na zastavljena vprašanja.“ Varuh človekovih pravic ne izključuje, da bi EIB lahko imela pravico od pritožnika zahtevati, naj ne pošilja nadaljnjih elektronskih sporočil, v katerih bi zahteval informacije o svoji vlogi, če je ta predhodno poslal nesorazmerno število takih poizvedb. V obravnavanem primeru pa ni jasno, ali je bilo tako. Pritožnik temu nasprotuje, EIB pa ni predložila dokazov, s katerimi bi dokazala svoje stališče. V vsakem primeru je treba opozoriti, da je EIB v svojem elektronskem sporočilu vzpostavila povezavo med pritožnikovimi elektronskimi sporočili in njegovo vlogo. Varuh meni, da bi povprečen bralec to lahko razumel kot grožnjo, in sicer da bi pritožnikovo prošnjo lahko zavrnil, če bi še naprej pošiljal e-poštna sporočila, v katerih bi zahteval informacije o njej. Po mnenju varuha človekovih pravic dejstvo, da je pritožnik EIB morda pogosto pošiljal zahteve za informacije o stanju svoje vloge, EIB ne daje pravice, da bi zagrozila z zavrnitvijo te vloge. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da EIB ni predložila nobenega pojasnila, ki bi lahko upravičilo tako ravnanje. EIB z uporabo izrazov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot grožnje pri odgovoru na pritožnikovo zahtevo po informacijah o njegovi vlogi, ni upoštevala členov 11 in 12(1) Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic. To je primer nepravilnosti in v zvezi s tem bo podana kritična pripomba.

3 Trditev, da sta dopisa z odgovoroma z dne 17. in 24. julija 2003 vsebovala napačne informacije in/ali nista pravilno odgovorila na trditve pritožnika

3.1 Pritožnik je trdil, da sta odgovora z dne 17. in 24. julija 2003 vsebovala napačne informacije in/ali nista pravilno odgovorila na njegove trditve. Varuh človekovih pravic razume, da se je pritožnik v zvezi s tem skliceval na odgovore na svoja pisma z dne 7. julija 2003, naslovljena na vodjo enote za vire in na generalnega sekretarja EIB.

3.2 EIB je v pismu z dne 17. julija 2003 navedla, da vodja oddelka za vire prostovoljno ni podal mnenja o pritožnikovih trditvah in da se je sklicevala na odgovor, ki ga bo generalni sekretar EIB poslal pritožniku v pismu z dne 7. julija 2003. Zdi se, da je bilo v tem dopisu težko najti napačne informacije ali napačen odgovor na pritožnikove trditve. V zvezi s pismom generalnega sekretarja EIB z dne 24. julija 2003 je bilo treba poudariti verodostojnost informacij, posredovanih pritožniku. Ta odgovor je bil rezultat vestne razprave s službami, vključenimi v postopek zaposlovanja, in je natančno odgovoril na trditve pritožnika.

3.3 V zvezi s pismom z dne 17. julija 2003 varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v pismu z dne 7. julija 2003, naslovljenem na vodjo oddelka za vire, navedel, da se je EIB nepravično odločila, da ga ne zaposli na delovno mesto nižjega odvetnika. Pritožnik je nadalje kritiziral ravnanje, ki ga je vodja oddelka za vire po njegovem mnenju sprejel v zvezi z njegovo prijavo na to delovno mesto.

Vodja oddelka za vire je v dopisu z dne 17. julija 2003 pritožniku pojasnil, da glede na to, da je bila njegova pritožba, vložena v skladu s členom 16 Kodeksa dobrega upravnega ravnanja EIB, v obravnavi pri generalnem sekretarju in je vsebovala enake obtožbe, jih ne bo obravnaval. Varuh človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je vodja oddelka za vire EIB v svojem pismu z dne 17. julija 2003 pritožnika obvestil, da ni bil obravnavan za to delovno mesto, ker "so bili drugi kandidati v ožjem izboru objektivno bolj kvalificirani kot vi za to delovno mesto. Ta izločitev nikakor ni pomenila negativne ocene vaše prošnje, še manj pa vas samih.“

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bila pritožba, ki jo je pritožnik vložil pri generalnem sekretarju v skladu s členom 16 kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, naslovljena prav na vodjo oddelka za vire. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da je stališče, ki ga je sprejel vodja enote za vire, tj. sklicevanje na odgovor, ki bi ga generalni sekretar EIB poslal pritožniku v pismu z dne 7. julija 2003, razumno.

V zvezi s trditvijo, da je dopis vodje oddelka za vire vseboval napačne informacije in/ali ni pravilno odgovoril na pritožnikovo trditev, da se je EIB nepošteno odločila, da ga ne zaposli na delovno mesto nižjega odvetnika na področju delovnega prava, varuh človekovih pravic meni, da mu pritožnik ni predložil zadostnih informacij, ki bi lahko utemeljile to stališče.

V zvezi z ravnanjem vodje oddelka za vire do pritožnika je bila ta točka že obravnavana v zgornjem odstavku 2.4.

Glede na zgoraj navedeno varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni dokazal, da je pismo vodje enote za vire z dne 17. julija 2003 vsebovalo napačne informacije in/ali ni pravilno odgovoril na njegove obtožbe.

3.4 V zvezi s pismom z dne 24. julija 2003 varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v pismu z dne 7. julija 2003, naslovljenem na generalnega sekretarja EIB, trdil, da se je EIB nepravično odločila, da ga ne zaposli na delovno mesto nižjega odvetnika. Poleg tega je trdil, da se je od datuma prvega razgovora z vodjo oddelka za vire 14. junija 2002 do datuma pritožbe lahko prijavil le na tri delovna mesta, za katera je EIB organizirala izbirni postopek. Pritožnik je navedel, da je v zvezi s svojimi prijavami za prvi dve delovni mesti sprejel odločitve natečajne komisije, da ga ne zaposli. Kar zadeva njegovo prijavo za delovno mesto nižjega odvetnika s področja delovnega prava, pa ni mogel sprejeti odločitve natečajne komisije, da ga ne zaposli. Pritožnik je omenil razgovor z vodjo enote za vire z dne 24. junija 2003. Pritožnik je bil med tem razgovorom obveščen, da ni bil uvrščen v ožji izbor za delovno mesto nižjega odvetnika na področju delovnega prava, ker so se kandidati, uvrščeni v ožji izbor, šteli za bolj kvalificirane od pritožnika.

Pritožnik je nadalje ponovil svojo trditev v zvezi z ravnanjem, ki ga je vodja oddelka za vire po njegovem mnenju sprejel do njega v zvezi z njegovo prijavo na delovno mesto nižjega odvetnika v delovnem pravu.

3.5 O trditvi v zvezi z ravnanjem, ki ga je po mnenju pritožnika sprejel vodja oddelka za vire, se je že razpravljalo (glej točko 2.4 te odločbe). Varuhinja zato meni, da te točke v tem delu sklepa ni treba obravnavati.

3.6 Varuh nadalje ugotavlja, da je generalni sekretar v svojem odgovoru z dne 24. julija 2003 pritožnika obvestil, da mu je vodja oddelka za vire v zvezi z njegovo prijavo na delovno mesto nižjega odvetnika v delovnem pravu med razgovorom z dne 24. junija 2003 predstavil različne faze izbirnega postopka, pri čemer je upošteval zahtevani profil, profil pritožnika in profil kandidatov v ožjem izboru.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je generalni sekretar pritožnika nadalje obvestil, da po tem, ko je bil po razgovoru in strokovnih preizkusih uvrščen v ožji izbor, ni bil izbran za to delovno mesto.

V zvezi s trditvijo, da je pismo generalnega sekretarja z dne 24. julija 2003 vsebovalo napačne informacije, Varuh meni, da mu pritožnik ni predložil zadostnih informacij, ki bi lahko utemeljile to stališče.

Glede domnevnega neustreznega odgovora na pritožnikovo trditev, v skladu s katero se je EIB nepošteno odločila, da ga ne zaposli na delovno mesto nižjega odvetnika v delovnem pravu, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je EIB pritožnika obvestila o položaju v zvezi z njegovo vlogo. EIB je pritožnika nadalje obvestila, da ni bil obravnavan za to delovno mesto, ker „so se drugi kandidati z ožjega seznama šteli za objektivno bolj usposobljene kot vi za to delovno mesto. Ta izločitev nikakor ni pomenila negativne ocene vaše prošnje, še manj pa vas samih.“

V skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti imajo natečajne komisije široka diskrecijska pooblastila pri ocenjevanju kandidatov, ta ocena pa se lahko razveljavi le v primeru očitne kršitve pravila ali načela, ki zavezuje natečajno komisijo. Glede na informacije, ki jih je predložil pritožnik, varuh človekovih pravic ne najde nobenih dokazov, ki bi lahko omajali odločitev EIB, da pritožnika ne zaposli na delovno mesto nižjega odvetnika na področju delovnega prava.

3.7 Evropski varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da EIB v zvezi s to trditvijo očitno ni ravnala nepravilno.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Člen 11 Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic (2) določa, da „uradnik deluje nepristransko, pravično in razumno“. Člen 12(1) določa, da je uradnik „službeno naravnan, korekten, vljuden in dostopen v odnosih z javnostjo. Pri odgovarjanju na korespondenco, telefonske klice in elektronsko pošto si uradnik prizadeva biti čim bolj koristen ter čim bolj popolno in natančno odgovarja na zastavljena vprašanja.“ Varuh človekovih pravic ne izključuje, da bi EIB lahko imela pravico od pritožnika zahtevati, naj ne pošilja nadaljnjih elektronskih sporočil, v katerih bi zahteval informacije o svoji vlogi, če je ta predhodno poslal nesorazmerno število takih poizvedb. V obravnavanem primeru pa ni jasno, ali je bilo tako. Pritožnik temu nasprotuje, EIB pa ni predložila dokazov, s katerimi bi dokazala svoje stališče. V vsakem primeru je treba opozoriti, da je EIB v svojem elektronskem sporočilu vzpostavila povezavo med pritožnikovimi elektronskimi sporočili in njegovo vlogo. Varuh meni, da bi povprečen bralec to lahko razumel kot grožnjo, in sicer da bi pritožnikovo prošnjo lahko zavrnil, če bi še naprej pošiljal e-poštna sporočila, v katerih bi zahteval informacije o njej. Po mnenju varuha človekovih pravic dejstvo, da je pritožnik EIB morda pogosto pošiljal zahteve za informacije o stanju svoje vloge, EIB ne daje pravice, da bi zagrozila z zavrnitvijo te vloge. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da EIB ni predložila nobenega pojasnila, ki bi lahko upravičilo tako ravnanje. EIB z uporabo izrazov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot grožnje pri odgovoru na pritožnikovo zahtevo po informacijah o njegovi vlogi, ni upoštevala členov 11 in 12(1) Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic. To je primer nepravilnosti.

Glede na to, da se je ta vidik zadeve nanašal na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni bilo primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske investicijske banke.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev je na voljo na spletišču evropskega varuha človekovih pravic na naslednjem naslovu: http://www.ombudsman.europa.eu/code/en/default.htm

(2) Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev je na voljo na spletišču evropskega varuha človekovih pravic na naslednjem naslovu: http://www.ombudsman.europa.eu/code/en/default.htm