Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, preiskovalni novinar, je zahteval dostop javnosti [1] do več dokumentov v zvezi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in drugimi identificiranimi fizičnimi osebami, ki so blizu poslancu Evropskega parlamenta. Dokumenti so se nanašali na potne stroške enega od parlamentarnih pomočnikov poslanca, informacije o izkaznicah za vstop, ki jih je poslanec zahteval od Parlamenta, in plačilne liste drugega nekdanjega parlamentarnega pomočnika.

2. Kar zadeva njeno zahtevo za dokumente v zvezi s potnimi stroški parlamentarnega pomočnika poslanca Evropskega parlamenta in informacije o izkaznicah za vstop v njegove prostore, je Parlament pritožnika obvestil, da v skladu s pravili EU o varstvu podatkov [2] ne more niti potrditi niti zanikati obstoja takih dokumentov. To bi pomenilo prenos osebnih podatkov in kršitev veljavne zakonodaje EU.

3. Kar zadeva plačilne liste nekdanjega parlamentarnega pomočnika, je Parlament sprva opredelil 45 plačilnih listov. V celoti je zavrnila dostop do teh plačilnih listov, pri čemer je trdila, da razkritje preprečuje potreba po varstvu zasebnosti in integritete posameznika [3].

4. Pritožnik je Parlament pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev (s „potrdilno prošnjo“). Ko je Parlament vztrajal pri svojem stališču, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava

5. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Parlament obravnaval pritožnikovo zahtevo za dostop javnosti.

6. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pregledala ustrezne dokumente Parlamenta in prejela dodatna stališča Parlamenta.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

7. Pritožnica je v potrdilni prošnji v bistvu trdila, da je kot preiskovalna novinarka zahtevala dostop do dokumentov, saj je v zvezi s tem obstajal velik javni interes.  Pritožnik je zlasti menil, da ima javnost pravico vedeti, kako se porablja javni denar, zlasti v zvezi s parlamentarnim pomočnikom, zoper katerega so nacionalni organi vložili resne kazenske obtožbe. Poleg tega je menila, da ima javnost pravico vedeti, kdo ima dostop do prostorov Parlamenta, zlasti če gre za posameznike, obtožene vohunjenja.

8. Parlament je v potrdilnem sklepu menil, da ne more niti potrditi niti zanikati obstoja dokumentov, povezanih s potnimi stroški parlamentarnega pomočnika in izkaznicami za vstop v Parlament, saj bi to pomenilo prenos osebnih podatkov v nasprotju s pravili EU o varstvu podatkov (Uredba 2018/1725).

9. Parlament je menil, da pritožnik ni izpolnil zahtev iz pravil EU o varstvu podatkov za tak prenos osebnih podatkov. Zlasti je menila, da pritožnica ni dokazala potrebe po prenosu osebnih podatkov za poseben namen v javnem interesu.

10. Kar zadeva morebitne dokumente v zvezi s potnimi stroški parlamentarnega pomočnika, je Parlament dejal, da so te informacije osebni podatki fizične in identificirane osebe. Za tega posameznika ni mogoče šteti, da „deluje v javni pristojnosti“. Tudi če bi dokumenti, povezani s potnimi stroški parlamentarnega pomočnika, lahko kazali na nezakonite dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta, bi bila ta povezava posredna in glede na domnevo nedolžnosti zgolj hipotetična. Parlament je zato sklenil, da pritožnik ni dokazal potrebe po prenosu osebnih podatkov.

11. Kar zadeva morebitne dokumente v zvezi z izkaznicami za dostop, je Parlament menil tudi, da pritožnik ni dokazal, da je treba pridobiti osebne podatke. Navedla je, da taki dokumenti ne bi bili primerni za ugotavljanje konkretne uporabe izkaznice ali izvajanja neprimernega vpliva na poslanca Evropskega parlamenta. V vsakem primeru bi bila taka povezava posredna in ne bi upoštevala domneve nedolžnosti [4].

12. Parlament je v zvezi s plačilnimi listi nekdanjega parlamentarnega pomočnika navedel, da ni jasno, v kolikšni meri bi lahko bili ti dokumenti, ki vsebujejo informacije o prejemkih zaposlenih v javnem sektorju, pomembni v okviru namena, ki ga je navedel pritožnik, tj. povečati preglednost v zvezi z uporabo javnih sredstev. Parlament je sklenil, da prenos zadevnih osebnih podatkov ni ustrezen ukrep za dosego namena, na katerega se sklicuje v tej zadevi, niti ne more upravičiti potrebe po prenosu osebnih podatkov iz zahtevanih dokumentov. Parlament je pritožnika napotil na spletno mesto Parlamenta, kjer so na voljo splošne informacije o plačah parlamentarnih pomočnikov.

Ocena varuha človekovih pravic

13. V primerih, ko želi prosilec pridobiti dostop do dokumentov, vključno z osebnimi podatki, se v celoti uporabljajo določbe Uredbe 2018/1725 [5].

14. Pojem „osebni podatki“ v skladu s pravili EU o varstvu podatkov je zelo širok in zajema „vse informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo“.[6] Ni treba, da so informacije povezane z zasebnim življenjem osebe.[7] Informacije o poklicni dejavnosti osebe so lahko tudi osebni podatki, in sicer če omogočajo identifikacijo zadevnega posameznika.

15. Zato zahtevani dokumenti, ki se nanašajo na potne stroške in plačilne liste identificiranih oseb, ter informacije o izkaznicah za vstop, ki jih je zahteval identificirani poslanec Evropskega parlamenta, vsebujejo osebne podatke.

16. Čeprav varstvo osebnih podatkov ni absolutno, mora vsako razkritje izpolnjevati pogoje za prenos osebnih podatkov, določene v pravilih EU o varstvu podatkov. V skladu s temi pravili morajo institucije EU pri odločanju, ali lahko odobrijo dostop javnosti, upoštevati tristopenjsko analizo.^[8] Prvič, oceniti morajo, ali je prosilec ugotovil posebno potrebo po razkritju osebnih podatkov, ki je v javnem interesu. Drugič, če taka „potreba“ obstaja, morajo oceniti, ali bi razkritje lahko ogrozilo legitimne interese zadevnih posameznikov. Tretjič, če je tako, morajo dokazati, da bi bilo razkritje glede na cilj, ki mu sledi tožeča stranka, kljub temu sorazmerno.

17. Pritožnik je trdil, da potrebuje dostop do osebnih podatkov, saj ima javnost interes glede preglednosti stroškov, ki jih imajo poslanci pri opravljanju svojih nalog, tudi za svoje parlamentarne pomočnike. Trdila je tudi, da ima javnost interes za pridobitev osebnih podatkov zaradi tekočih nacionalnih kazenskih preiskav zoper nekdanjega parlamentarnega pomočnika in drugega posameznika.

18.  Čeprav sta preglednost javne porabe in izpostavljenost morebitnim nezakonitim dejavnostim v Parlamentu namena v javnem interesu, sodna praksa zahteva, da mora prejemnik navesti posebne okoliščine in ne splošnega interesa, da dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov. Splošnih sklicevanj, kot v tem primeru, na željo po preverjanju ustreznosti stroškov, ki jih imajo parlamentarni pomočniki, ni mogoče enačiti z izrecno in legitimno potrebo po pridobitvi zadevnih osebnih podatkov.[9] To velja ne glede na to, ali je zahteva za dostop del novinarske preiskave.[10]

19. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da je stališče Parlamenta, da bi identifikacija ali neidentifikacija nekaterih dokumentov in objava plačilnih listov pomenila razkritje osebnih podatkov, za katere pritožnik ni ugotovil potrebe, razumno.

20.  Nadaljnja ocena v zvezi z drugo in tretjo fazo zgoraj opisanega preskusa zato ni potrebna. Kljub temu varuhinja ugotavlja, da se pritožnikova zahteva nanaša predvsem na osebne podatke (nekdanjih) pomočnikov poslanca Evropskega parlamenta in ne samega poslanca Evropskega parlamenta. Čeprav so javne osebnosti, kot so poslanci Evropskega parlamenta, na splošno že sprejele, da bodo nekateri njihovi osebni podatki razkriti javnosti, tega ni mogoče reči za njihove parlamentarne pomočnike. To bi bilo treba upoštevati pri ocenjevanju tveganja poseganja v zakonite interese parlamentarnih pomočnikov v okviru uporabe pravil EU o varstvu podatkov [11].

21. V zvezi z izkaznicami za vstop varuhinja ugotavlja, da Parlament ne varuje le osebnih podatkov imenovanega poslanca Evropskega parlamenta, temveč tudi osebne podatke posameznikov, za katere so bile zahtevane izkaznice za vstop.

22. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil in ugotovil, da ni bilo nepravilnosti.

Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi to zadevo z naslednjim sklepom:[12]

Ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

Rosita Hickey
vodja preiskav

Strasbourg, 24. februarja 2025

[1] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049

[2] Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu

fizične osebe pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije

in o prostem pretoku takih podatkov: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R1725

[3] Člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

[4] V zvezi s tem Parlament navaja, da v nasprotju z zadevo T-375/22 ni nobene pravnomočne sodbe v zvezi z morebitnim nepravilnim ravnanjem poslanca Evropskega parlamenta ali zadevnega posameznika.

[5] Sodba Splošnega sodišča z dne 8. maja 2024, Izuzquiza in drugi/Evropski parlament, T-375/22, točke 23–24, in navedena sodna praksa sta na voljo na https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=827B4DAC6DACF958BB592AD3F8F7FE6C?text=&docid=285849&pageIndex=0&doclang=en&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=540469

[6] Člen 3(1) Uredbe 2018/1725.

[7] Sodba v združenih zadevah , Psara in drugi proti Evropskemu parlamentu, ,, od T-639/15 do T-666/15 in T-94/16, EU:T:2018:602, točke 48–48, 50. na voljo na https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=206663&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=161894

[8] Člen 9(1)(b) Uredbe 2018/1725.

[9] Sodba z dne 20. maja 2003, Österreichischer Rundfunk in drugi, C-465/00, EU:C:2003:294, točka 73. na voljo na https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=48330&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=242850

[10] Prav tam, točka 79.

[11] Sodba z dne 15. julija 2015, Dennekamp/Komisija, T-115/13, EU:T:2015:497, točka 119, na voljo na https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=165829&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=27450013.  

[12] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadeve v skladu s sklepom evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.