Ozadje pritožbe

1. Komisija je decembra 2023 soorganizirala [1] delavnico v zvezi z registracijo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pesticidi). Delavnica, ki jo je gostil nemški zvezni urad za varstvo potrošnikov in varnost hrane, je bila nadaljevanje prejšnje delavnice na to temo, ki je leta 2015 potekala v Dublinu [3] Na njej so sodelovali predstavniki držav članic, Komisije, Evropske agencije za varnost hrane, Evropskega instrumenta za usklajevanje uporabe v manjši meri [4] in treh združenj podjetij, ki so vložila vloge za registracijo pesticidov [5]. Druge zainteresirane strani niso bile povabljene.

2. Pritožnik, Evropska akcijska mreža za pesticide, je decembra 2023 stopil v stik s Komisijo in izrazil pomisleke glede odločitve, da se na delavnico povabijo deležniki, ki delujejo samo v industriji. Zaskrbljena je bila tudi zaradi pomanjkanja preglednosti v organizaciji delavnice. Menila je, da je Komisija z organizacijo delavnice industriji omogočila privilegiran dostop do nosilcev odločanja med delavnico in ob njenih robovih, zlasti med načrtovanim obiskom lokalne božične tržnice.

3. Komisija je januarja 2024 odgovorila, da se je organizacijski odbor glede na postopkovno naravo delavnice odločil povabiti le tiste deležnike, ki so neposredno vključeni v postopkovne vidike priprave in predložitve vlog. Navedla je, da so informacije o organizaciji delavnice javno dostopne v poročilih s sestankov Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo (SCoPAFF).[6] Dodala je, da je dnevni red delavnice [7] javno dostopen in da bo končno poročilo o delavnici [8] objavljeno v kratkem. Navedla je tudi, da je bil obisk lokalnega božičnega sejma organiziran na pobudo nemških organov, in pritožniku zagotovila, da se ga osebje Komisije ni udeležilo.

4. Aprila 2024 se je pritožnik, nezadovoljen z odgovorom Komisije, obrnil na varuhinjo človekovih pravic. 

Preiskava

5. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe.

6. Med preiskavo se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala s predstavniki Komisije. Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi pripombe pritožnika na poročilo s sestanka.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

7. Pritožnik je trdil, da je Komisija organizirala delavnico na zahtevo industrije in da je povabilo industrije le ponavljajoča se praksa Komisije. S tem Komisija krši svojo obveznost neodvisnega delovanja [9] in daje prednost industriji pred drugimi zainteresiranimi stranmi.

8. Pritožnik je trdil, da namen delavnice ni bil le izmenjava mnenj o postopkih, temveč se je nanašala tudi na razvoj politike. Glede na občutljivo naravo obravnavanih vprašanj meni, da delavnica ne bi smela potekati za zaprtimi vrati in da bi morala biti prisotna le industrija.

9. Pritožnik je tudi trdil, da je Komisija dala industriji privilegiran dostop do nosilcev odločanja ne le med delavnico, temveč tudi na njenih maržah, kar je industriji omogočilo, da lobira pri nosilcih odločanja in vzpostavi osebne povezave z njimi.

10. Poleg tega je pritožnik menil, da Komisija delavnice ni ustrezno objavila. Navedla je, da sklicevanje na delavnico v poročilih o sestankih SCoPAFF, ki se objavijo več mesecev po sestankih, ne zadostuje za obveščanje deležnikov.

11. Predstavniki Komisije so ugotovili, da je bila delavnica organizirana na zahtevo držav članic. Glede na potrebo po nadaljnjem usklajevanju med državami članicami o vzajemnem priznavanju za registracijo pesticidov, kot je bilo ugotovljeno v oceni ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), ki jo je izvedla Komisija [10], je Komisija podprla organizacijo delavnice. Namen delavnice je bil spodbuditi države članice k razmisleku o tem, kako izvajati in uskladiti uredbo EU o pesticidih [11]. Priznali so, da bi bilo mogoče nekatere naslove v poročilu napačno razumeti, vendar so vztrajali, da udeleženci na delavnici niso razpravljali o političnih odločitvah. 

12. Navedli so, da ni pravil o udeležbi deležnikov na takih dogodkih. V praksi so deležniki povabljeni glede na namen dogodka in obseg, v katerem lahko prispevajo k razpravi. V tem primeru je bilo glede na postopkovno naravo delavnice smiselno povabiti le združenja, ki zastopajo industrijo in so v nasprotju z drugimi deležniki, ki niso vključeni v predložitev vlog, seznanjena z obravnavanimi vprašanji. Poleg tega je bilo število udeležencev omejeno zaradi proračunskih in prostorskih omejitev. Če bi bile teme delavnice širše, bi bili povabljeni tudi drugi deležniki.

13. Predstavniki Komisije so dejali, da osebje Komisije v vseh stikih z zainteresiranimi stranmi vsekakor zavezujejo etična pravila iz Kadrovskih predpisov EU [12] in Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije [13]. Poleg tega so opozorili, da imajo zainteresirane strani veliko priložnosti, da se ob robu dogodkov in dvostransko obrnejo na nosilce odločanja. Delavnica v tem pogledu ni predstavljala nobene posebne priložnosti.

14. Kar zadeva preglednost narave delavnice in njenih udeležencev, so predstavniki Komisije dejali, da je bila delavnica omenjena v več poročilih o sestankih SCoPAFF, od katerih je bilo prvo objavljeno že septembra 2022 [14]. V poročilih je navedeno, da bo delavnica nadaljevanje delavnice iz leta 2015 v Dublinu, kar pomeni, da bo sodelovanje deležnikov omejeno na združenja, ki zastopajo prosilce. Organizacija delavnice je bila omenjena tudi v zapisnikih dveh sestankov delovne skupine za vprašanja po odobritvi [15]. Komisija je priznala, da je za objavo poročil SCoPAFF potreben čas, vendar je ugotovila, da je ta čas potreben za odobritev poročil.

15. Pritožnik je v svojih pripombah na poročilo o sestanku navedel, da čeprav so bile nekatere države članice naklonjene organizaciji delavnice, je prvotno zahtevo predložila industrija. Pritožnik meni, da ukrepi Komisije na področju pesticidov v zadnjih letih dajejo prednost industriji.

16. Ponovila je svoje stališče, da vprašanja, o katerih se je razpravljalo na delavnici, niso bila zgolj postopkovne narave. Poročilo o delavnici kaže, da je zajemala politične in pravne zadeve, kot se je zgodilo na delavnici leta 2015 v Dublinu. Te zadeve so zelo zanimive za druge zainteresirane strani, vključno z nevladnimi organizacijami. Tudi če bi bila narava delavnice le postopkovna, bi se lahko za taka postopkovna vprašanja zanimale tudi druge zainteresirane strani. Zamude pri odobritvah in odobritvah so na primer zelo zanimive za nevladne organizacije, saj vodijo do več odstopanj, ki škodijo varovanju zdravja in okolja.

Ocena varuha človekovih pravic

17. Delo Komisije na področju pesticidov neposredno vpliva na zdravje in okolje. Glede na to javnost upravičeno pričakuje, da bo delo Komisije na tem področju čim bolj vključujoče in pregledno.

18. Čeprav varuhinja človekovih pravic razume, da Komisija za opravljanje svojega dela včasih potrebuje prispevek industrije, lahko organizacija delavnic, ki so namenjene samo industriji, vzbudi upravičene pomisleke javnosti. Javnost bi lahko take delavnice dejansko dojemala kot priložnost, da industrija neupravičeno vpliva na delo Komisije. Pritožnik je imel to dojemanje v tej zadevi.

19. Komisija in pritožnik se na prvem mestu nista strinjala glede tega, ali je bila delavnica organizirana na zahtevo industrije ali držav članic. Čeprav varuh človekovih pravic tega vprašanja ne more rešiti, se ne zdi odločilno za zadevo. Za zainteresirane strani ni neobičajno, da zahtevajo priložnosti za razpravo o nekaterih vprašanjih s Komisijo.

20. Da pa bi javnost prepričali o naravi takih srečanj – ne glede na to, ali so organizirana na zahtevo držav članic, zainteresiranih strani ali na lastno pobudo Komisije – bi morala Komisija zagotoviti, da zanje velja najvišja raven preglednosti. Hkrati bi morala Komisija zagotoviti, da so povabljeni vsi ustrezni deležniki.

Vključenost

21. Komisija je trdila, da je glede na postopkovno naravo delavnice smiselno povabiti predstavnike treh združenj, ki zastopajo samo družbe. Ker druge zainteresirane strani niso vključene v postopkovne vidike priprave in predložitve vlog, ne bi bile seznanjene z obravnavanimi vprašanji in ne bi mogle zagotoviti nobenega pomembnega prispevka.

22. Varuhinja človekovih pravic razume pomisleke pritožnika, da se na podlagi informacij, ki so na voljo v končnem poročilu, objavljenem na delavnici, zdi, da so se razprave morda vsaj dotaknile vprašanj, ki presegajo zgolj tehnične podrobnosti priprave in predložitve vlog. Poročilo na primer omenja razprave o možnosti odobritve neomejenega obdobja odobritve za snovi z majhnim tveganjem ali politiko o izvajanju ocene dodatkov in opredelitvi nesprejemljivih dodatkov. Vendar na podlagi objavljenega poročila ni mogoče določiti narave razprav.

23. Varuhinja človekovih pravic v vsakem primeru meni, da imajo lahko nekatera „postopkovna vprašanja“ pomembne posledice pri urejanju pesticidov v EU. Čeprav je vsekakor razumljivo, da se v zvezi s takimi vprašanji poiščejo stališča in prispevki industrije, je vprašljivo, ali postopkovna narava dogodka zadostuje za sklep, da noben drug deležnik ne more zagotoviti koristnih informacij ali stališč. Čeprav varuhinja človekovih pravic ceni izzive, povezane z omogočanjem udeležbe opazovalcev na teh srečanjih (osebno ali virtualno), meni, da bi morala Komisija glede na javni interes na tem področju preučiti vse možnosti za zagotovitev, da imajo druge zainteresirane strani priložnost izraziti svoja stališča o temah, o katerih se je razpravljalo z industrijo. Varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju podal ustrezen predlog za izboljšave.

24. Pritožnik je bil zaskrbljen tudi zaradi možnosti industrije, da lobira med državami članicami in Komisijo ob robu delavnice, na primer med načrtovanim obiskom lokalnega božičnega trga (omenjeno na dnevnem redu). Kot je navedla Komisija, njeno osebje zavezujejo pravila iz kadrovskih predpisov EU ^[, ki zmanjšujejo tveganja, ki jih je navedel pritožnik. Vendar je varuhinja človekovih pravic v svojih praktičnih priporočilih o stikih z zastopniki interesov, „Dos and Don’ts“[16], izrecno menila, da javni uslužbenci ne bi smeli „sprejeti ali organizirati sestankov zunaj delovnega časa in uradnih prostorov“. V tem primeru je Komisija navedla, da njeno osebje ni sodelovalo pri obisku božičnega trga, ki ga pritožnik izpodbija. Pritožnik ni predložil nobenih konkretnih elementov, ki bi kazali nasprotno.

Preglednost

25. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi morala biti Komisija še posebej pozorna, da bi zagotovila čim večjo preglednost vseh razprav, ki jih ima z industrijo.

26. V tem primeru je edino javno dostopno poročilo delavnice končno poročilo, ki je bilo objavljeno nekaj mesecev po izvedbi delavnice. Ker je poročilo mogoče razlagati na različne načine, tak dokument verjetno ne zadostuje za pomiritev javnosti o naravi razprav na delavnici.

27. Varuhinja človekovih pravic se strinja tudi s pomisleki pritožnika glede preglednosti v zvezi z organizacijo delavnice, zlasti glede tega, katere informacije so bile takrat objavljene.

28. Zaveda se, da je bila organizacija delavnice omenjena v več zbirnih poročilih SCoPAFF in v zapisnikih dveh sestankov delovne skupine PAI. Dnevni red delavnice je bil 28. novembra 2023, tik pred delavnico, ki je potekala decembra 2023, objavljen na spletišču GD SANTE.

29. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je glavni namen zbirnih poročil in zapisnikov SCoPAFF delovne skupine PAI zagotoviti poročilo o razpravah na teh sestankih. Ni nujno, da so napisane z namenom zagotavljanja splošnih informacij javnosti. Zato so lahko informacije razpršene po več različnih poročilih in niso izčrpne. V tem primeru na primer v nobenem povzetku zapisnika ali zapisniku ni bila navedena natančna oblika delavnice in kateri deležniki bodo povabljeni. Glede na to in glede na zamudo pri njihovi objavi varuh človekovih pravic dvomi, da so taki dokumenti najustreznejše sredstvo za obveščanje javnosti o dogodkih na tem področju.

30. Zaželeno bi bilo, da bi imela Komisija na svojem spletišču poseben razdelek, v katerem bi objavljala informacije o dogodkih, ki jih organizira, takoj ko so te informacije na voljo. Ta oddelek bi lahko vključeval najnovejše informacije o organizaciji vseh dogodkov na področju pesticidov in vse povezane dokumente, kot so dnevni redi in končna poročila. Tako bi bile informacije bolj prepoznavne in dostopne javnosti, ne da bi bilo treba spremljati poročila o sestankih različnih organov, v katerih sodeluje Komisija. Varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju podal ustrezen predlog za izboljšave.

31. Varuh tudi ugotavlja, da je bila na dnevnem redu delavnice, ki je bil objavljen tik pred delavnico, omenjena udeležba industrije samo v zvezi z enim delom delavnice. Prav tako ni vsebovala nobenih navedb o tem, katera posebna združenja so bila (ali bodo) povabljena. Komisija bi lahko predvidela vključitev seznama povabljenih organizacij v prihodnje dnevne rede.

32. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da bi Komisija lahko zagotovila večjo preglednost v zvezi z delavnico. Glede na to, da je zadevna delavnica že potekala, varuhinja človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave primera niso upravičene. Vendar bo Komisiji predložila dva predloga o tem, kako izboljšati preglednost podobnih dogodkov v prihodnosti.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

V tem primeru nadaljnje poizvedbe niso upravičene.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

Komisija bi morala zagotoviti, da imajo vsi ustrezni deležniki na področju pesticidov možnost izraziti svoja stališča o temah, o katerih se razpravlja z industrijo.

Komisija bi morala razviti namensko spletno stran, na kateri bi objavila informacije in dokumente o vseh prihodnjih dogodkih, ki jih organizira na področju pesticidov, takoj ko bodo na voljo.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 12. decembra 2024

[1] Organizacijski odbor delavnice so sestavljali predstavniki štirih držav članic, Evropske komisije in predsednik delovne skupine za vprašanja po odobritvi.

[2] Delavnica o postopku izdaje dovoljenj po območjih – izboljšave in razvoj, 5. in 7. december 2023, Braunschweig, Nemčija. V okviru sistema registracije pesticidov po območjih je EU razdeljena na tri območja. Države članice ocenjujejo vloge v imenu drugih držav na svojih območjih in v nekaterih primerih v imenu vseh območij. Več informacij o postopku za vložitev vloge za registracijo pesticidov, vključno z delovanjem območnega sistema, je na voljo na https://food.ec.europa.eu/plants/pesticides/authorisation-plant-protection-products/ppp-auth_en.

[3] Delavnica EU o oceni območij, vzajemnem priznavanju in ponovni odobritvi, 2.–4. junij 2015, Dublin, Irska: https://food.ec.europa.eu/document/download/8b787fa5-11b2-4511-826f-dee7d6327945_en?filename=pesticides_auth-ppp_workshop_20150602_report.pdf&prefLang=fr.

[4] Evropska komisija je ustanovila Evropski mehanizem za usklajevanje uporabe v manjši meri (MUCF), da bi obravnavala vprašanje pomanjkanja dovoljenih pesticidov na trgu za nišne pridelke. Več informacij o MUCF je na voljo na https://minoruses.eu/.

[5] Tri združenja vložnikov so bila International Biocontrol Manufacturers Association, CropLife Europe in European Crop Care Association.

[6] Ta odbor sestavljajo predstavniki držav članic. Pregleduje predlagane ukrepe v zvezi z varnostjo hrane in krme, zdravjem in dobrobitjo živali ter zdravjem rastlin, da bi ocenila, ali so praktični in učinkoviti. Pripravlja mnenja o osnutkih ukrepov, ki jih namerava sprejeti Komisija. Več informacij o SCoPAFF je na voljo na https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/committees/paff-committees_en.

[7] Delavnica o postopku odobritve območij – izboljšave in razvoj, 5.–7. december 2023, agenda, https://food.ec.europa.eu/document/download/426a463a-69ab-4090-bf80-81e722924d45_en?filename=pesticides_auth-ppp_workshop_20231205_agenda.pdf.

[8] Delavnica o postopku izdaje dovoljenj za območja – izboljšave in razvoj, 5.–7. december 2023, končno poročilo z delavnice, https://food.ec.europa.eu/document/download/21e6b162-ac20-4d3c-aefb-a9084888f515_en?filename=pesticides_auth-ppp_workshop_20231205_sum.pdf.

[9] Kot je določeno v členu 17(3) Pogodbe o Evropski uniji in Kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije.

[10] Ocena zakonodaje EU o fitofarmacevtskih sredstvih in ostankih pesticidov v okviru programa REFIT, https://food.ec.europa.eu/plants/pesticides/refit_en.

[11] Uredba (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32009R1107.

[12] Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A01962R0031-20140501.

[13] Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije v odnosih z javnostjo, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX%3A02000Q3614-20111116&from=EN#page=13.

[14] Zbirna poročila in dnevni redi sej SCoPAFF so na voljo na https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/committees/paff-committees/phytopharmaceuticals_en.

[15] Osnutek zapisnika delovne skupine o vprašanjih po odobritvi za izvajanje Uredbe 1107/2009 iz novembra 2022 (objavljen aprila 2023), https://circabc.europa.eu/ui/group/0b40948d-7247-4819-bbf9-ecca3250d893/knjižnica/cb36606e-306a-458f-b443-38d46fc9f029/details, in končni zapisnik delovne skupine o vprašanjih po odobritvi za izvajanje Uredbe 1107/2009 z dne 29. novembra 2022, objavljen septembra 2023, https://circabc.europa.eu/ui/group/0b40948d-7247-4819-bbf9-ecca3250d893/knjižnica/5e61375f-ec7b-485-a7a6-9f9b6fd235cc/details.

[16] Praktična priporočila za interakcijo javnih uslužbencev z zastopniki interesov, 24. maj 2017, zadeva SI/7/2016/KR, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/correspondence/en/79435