Strasbourg, 15. septembra 2004

Spoštovani gospod in gospa G.,

maja 2003 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z domnevno neustrezno obravnavo vaše pritožbe zaradi kršitve proti Nemčiji s strani Komisije.

Dne 21. julija 2003 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 18. novembra 2003. Poslal sem vam ga s pozivom, da do 31. januarja 2004 predložite svoje pripombe.

Vaš odvetnik mi je 20. decembra 2003 poslal pravno mnenje.

Dne 21. decembra 2003 ste me prosili, da vam posredujem kopijo nemškega odloka o prošnji, navedenega v mnenju Komisije.

Vaš odvetnik mi je 5. januarja 2004 poslal novo pravno mnenje.

Dne 26. januarja 2004 sem vam poslal kopijo zgoraj navedenega nemškega odloka o prošnji.

Dne 29. januarja 2004 sem prejel vaše pripombe, poslane 21. januarja 2004.

februarja 2004 ste mi poslali dopis, v katerem ste izrazili željo po predložitvi dodatnih pripomb. Kot odgovor na to sem določil 31. marec 2004 kot rok za vaše dodatne pripombe.

Dne 8. februarja 2004 mi je vaš odvetnik poslal še eno pravno mnenje.

14. februarja 2004 ste mi poslali še eno pismo.

marca 2004 ste mi poslali še eno pismo, v katerem ste me obvestili o odločbi nemškega ustavnega sodišča.

Dne 20. aprila, 21. junija in 15. avgusta 2004 ste mi poslali dodatna sporočila.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Da bi se izognili nesporazumom, je treba opozoriti, da Pogodba ES pooblašča Evropskega varuha človekovih pravic, da preiskuje morebitne primere nepravilnosti samo pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Statut evropskega varuha človekovih pravic izrecno določa, da zoper nobenega drugega organa ali osebe ni mogoče vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

Preiskave varuha človekovih pravic v zvezi z vašo pritožbo so bile zato usmerjene v preučitev, ali je pri dejavnostih Evropske komisije prišlo do nepravilnosti.

PRITOŽBA

Pritožbo sta marca 2003 vložila dva nemška državljana, nanašala pa se je na to, da Evropska komisija domnevno ni sprožila postopka pred Sodiščem proti Nemčiji v zvezi z zakonodajo o nekaterih pasmah psov.

Ozadje pritožbe je bila vrsta zakonodajnih ukrepov, sprejetih na regionalni in nacionalni ravni v Nemčiji za zmanjšanje ali odpravo zaznane nevarnosti, ki jo predstavljajo psi, popularno imenovani "bojni" psi. Ukrepe je sprožil incident leta 2000, ko sta dva psa ubila šestletnega dečka. Pritožniki v obravnavani zadevi so bili lastniki psov zadevnih pasem.

Od julija 2000 so pritožniki obvestili Komisijo o obstoječi ali predlagani nemški zakonodaji in jo pozvali, naj ukrepa proti Nemčiji. Pritožniki so opisali položaj, ki bi po njihovem mnenju povzročil neupravičeno usmrtitev ali trpljenje več tisoč psov. Komisija je večkrat obvestila pritožnike, da zadevo preučuje in da bo odgovorila v najkrajšem možnem času.

V pismu z dne 2. oktobra 2000 je Generalni direktorat (GD) Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov pritožnikom na kratko zapisal naslednje: Prvič, položaj, ki so ga opisali pritožniki, je dejansko vzbujal zaskrbljenost z vidika zaščite živali. Poleg tega države članice pri sprejemanju ukrepov, ki negativno vplivajo na prosti pretok živali v Evropski uniji, niso smele ravnati samovoljno. Vendar zaščita ljudi pred nekaterimi pasmami psov ni bila urejena na ravni Skupnosti. Zato morajo nacionalna sodišča presoditi, ali so ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni za varstvo ljudi, v skladu s katero koli zakonodajo o pravicah živali.

Pritožniki so Komisiji poslali dodatna pisma, v katerih so opisali po njihovem mnenju neupravičeno ubijanje in kruto ravnanje s psi.

novembra 2000 je kabinet komisarja Davida Byrna pisal pritožnikom, da bi pojasnil, da je pristojnost Skupnosti omejena v zvezi z varstvom pravic živali. Vendar je bilo v dopisu pritožnikom poudarjeno, da bi bilo vprašanje, ki bi ga Komisija lahko obravnavala, nameravana prepoved uvoza nekaterih določenih pasem psov s strani Nemčije, saj bi to vplivalo na prosti pretok živali znotraj Evropske unije.

Dne 13. decembra 2000 je Generalni direktorat Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov pisno obvestil pritožnike, da je Komisija uradno stopila v stik z nemškimi organi v okviru Direktive 98/34/ES [1]. V zvezi s členi 28–30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je Komisija pozvala nemške organe, naj predložijo znanstvene dokaze, ki bi upravičili načrtovano prepoved uvoza Staffordshire Bull Terrier, Pitbull Terrier in American Staffordshire Terrier. Poleg tega je Komisija nemške organe pozvala, naj preučijo manj drastične ukrepe, sprejete v Franciji in Veliki Britaniji.

Pritožniki so Komisiji poslali dodatna pisma in prejeli odgovor komisarja Davida Byrna z dne 30. januarja 2001, ki je ponovil vsebino pisma z dne 13. decembra 2000.

Pritožniki so Komisiji poslali dodatne dopise, v odgovor na katere so prejeli potrdila o prejemu.

V pismu z dne 14. februarja 2001 so pritožniki ponovno pisali Komisiji in jo pozvali, naj začne postopek za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji v zvezi z nemško nacionalno zakonodajo o tako imenovanih nevarnih psih. Zakonodaja je vsebovala določbe, ki bi prepovedale uvoz in druge oblike prostega pretoka določenih pasem psov. Zdi se, da je bila navedena zakonodaja Hundeverbringungs- und einfuhrbeschränkungsgesetz (2) - zakon o omejitvi posedovanja in uvoza psov -, ki je začel veljati 12. aprila 2001 (v nadaljnjem besedilu: nacionalna zakonodaja o psih).

V pismu z dne 23. februarja 2001 je GD Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov obvestil pritožnike, da Komisija še vedno ni prejela nobenega odgovora nemških organov.

Dne 16. marca 2001 je GD Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov potrdil prejem dopisa pritožnikov z dne 14. februarja 2001, v katerem jih je obvestil, da je v njihovem imenu in pod referenčno številko 2001/4226 registriral uradno pritožbo zaradi kršitve.

V pismu z dne 9. aprila 2001 je Generalni direktorat Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov obvestil pritožnike, da se stališča različnih držav članic v tej zadevi zelo razlikujejo in da Komisija nima prepričljivih dokazov ali statističnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti nevarnost določenih pasem psov. V pismu je bilo tudi navedeno, da na evropski ravni ni opredelitve pojma "nevaren pes".

Pritožniki so nato Komisiji poslali več dopisov in dokumentov, s katerimi so želeli dokazati, da je koncept psov, ki so sami po sebi agresivni ali "nevarni", neutemeljen.

Odvetnik pritožnikov je 27. aprila 2001 Komisiji poslal pravno mnenje, v katerem je navedel, da je nemška nacionalna zakonodaja o psih neupravičena.

V pismu z dne 8. decembra 2001 je GD Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov pritožnikom potrdil, da Komisija še vedno preučuje, ali Nemčija krši pravico do prostega gibanja.

Pritožniki so Komisiji poslali dodatne dopise, v odgovor na katere so prejeli potrdila o prejemu.

Dne 20. marca 2002 je GD Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov pritožnikom poslal dopis, ki je v povzetku vseboval naslednje informacije: Komisija je prejela številne pritožbe v zvezi z domnevnim slabim ravnanjem z zadevnimi psi. Vendar je bilo zelo težko opredeliti razsežnost Skupnosti, ki bi Komisiji omogočila ukrepanje, saj se je zadevno vprašanje javne varnosti obravnavalo kot vprašanje subsidiarnosti, ki ga morajo obravnavati le države članice. Komisar Byrne (pristojen za zdravje in varstvo potrošnikov) se je zato odločil, da bo dal prednost področjem zaščite živali z jasno razsežnostjo Skupnosti.

V tem dopisu so bili pritožniki tudi obveščeni, da so bili poskusi obravnave zadeve v okviru pravosodja in notranjih zadev, kmetijske politike in prostega gibanja prav tako neuspešni.

Pritožniki so Komisiji poslali dodatno gradivo in prejeli potrdila o prejemu.

Dne 29. avgusta 2002 je GD Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov pritožnikom poslal dopis z uradnim sklepom o njihovi pritožbi zaradi kršitve 2001/4226. V dopisu so bili pritožniki obveščeni, da bo GD za zdravje in varstvo potrošnikov Komisiji predlagal, naj zaključi zadevo v zvezi z njihovo pritožbo zaradi kršitve. Na kratko je navedla, da dopisi in gradivo, ki jih je prejela od pritožnikov, ne zadostujejo za to, da bi Komisija ukrepala proti Nemčiji v zvezi z zadevno zakonodajo. V dopisu je bilo poudarjeno, da lahko Komisija ukrepa le v primerih, ko je zadevna država članica kršila pravo Skupnosti. V skladu s postopkovnimi jamstvi, zagotovljenimi osebam, ki vlagajo pritožbe zaradi kršitev, so bili pritožniki z dopisom obveščeni, da lahko v enem mesecu predložijo nove dokaze v podporo svoji pritožbi.

Pritožniki so 8. septembra 2002 Komisiji poslali svoj odgovor z dodatnim gradivom v podporo svoji pritožbi.

Dne 16. decembra 2002 je GD za zdravje in varstvo potrošnikov obvestil pritožnike, da vztraja pri svoji nameri, da priporoči zaključek postopka v zvezi z njihovo pritožbo. Podoben dopis je bil 13. februarja 2003 poslan pritožnikom. Pritožniki so Komisiji poslali dodatna pisma in dokumente, med drugim pismo z dne 27. februarja 2003, naslovljeno na predsednika Evropske komisije Prodija.

Dne 25. marca 2003 je GD za zdravje in varstvo potrošnikov v imenu predsednika Evropske komisije odgovoril na pismo pritožnikov z dne 27. februarja 2003. V dopisu so bili pritožniki ponovno obveščeni, da GD za zdravje in varstvo potrošnikov ne vidi razloga, da Komisiji ne bi predlagal, naj zaključi postopek v zvezi z njihovo pritožbo zaradi kršitve. V dopisu je bilo navedeno, da sta reja in vzreja psov, ki se štejejo za nevarne, izključno nacionalna zadeva in da imajo države članice zato pravico sprejeti ukrepe, za katere menijo, da so potrebni. V dopisu je bilo poudarjeno, da morajo države članice pri sprejemanju takih ukrepov seveda spoštovati pravo Skupnosti.

Pritožniki so nato Komisiji poslali dodatne dopise.

Pritožniki so 5. maja 2003 vložili pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pritožniki so v pritožbi trdili, da Komisija ni upoštevala očitnih kršitev prava Skupnosti in zato proti Nemčiji ni začela postopka za ugotavljanje kršitev.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju o pritožbi navedla naslednje pripombe:

1. Pritožniki so 14. februarja 2001 vložili pritožbo pri generalnem sekretarju Komisije glede osnutka nemške zakonodaje o nevarnih psih, ki zaradi javne varnosti prepoveduje nekatere pasme. Pritožniki so v pritožbi menili, da nemška zakonodaja ni v skladu s pravnim redom Skupnosti.

2. Komisija je evidentirala pritožbo pod št. 2001/4226 in o tem obvestila pritožnike z dopisom z dne 16. marca 2001.

3. Nemški organi so bili o zgoraj navedeni zakonodaji obveščeni v okviru postopka iz Direktive 98/34. Komisija je nemške organe obvestila, da prepoved uvoza nekaterih pasem v Nemčijo ni v skladu s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti niti s členom 4 Uredbe 827/68/EGS, ker pomeni kršitev pravil o prostem pretoku blaga. Po pripombah Komisije je Nemčija (3) sprejela odlok o uporabi, ki je vključeval izjeme od prepovedi uvoza zaradi skladnosti z zgoraj navedenimi pravili Pogodbe.

4. Komisija se je po tem, ko je upoštevala besedilo uredbe o vlogi in skrbno preučila vse elemente pritožbe, odločila zaključiti spis, ker je menila, da Nemčija ni kršila prava Skupnosti. Preučitev te zadeve, ki so jo opravile službe Komisije, je bila še posebej temeljita in je vključevala različne službe Komisije. O tem vprašanju so bila opravljena posvetovanja z generalnimi direktorati za kmetijstvo, pravosodje in notranje zadeve ter za notranji trg.

5. Stališče služb Komisije v tej zadevi je bilo pritožnikom povzeto v pismu z dne 29. avgusta 2002. Pritožniki so bili obveščeni, da se glede na rezultate preučitve zadeve s strani služb Komisije predlaga, da Komisija zaključi spis v zvezi z njihovo pritožbo zaradi kršitve.

6. Ker pritožniki v dopisu z dne 8. septembra 2002 niso predložili nobenih novih pomembnih informacij, je bila odločitev o zaključku postopka sprejeta 16. oktobra 2002.

7. Odločitev Komisije, da zaključi spis, je temeljila na dejstvu, da vprašanja, ki so jih izpostavili pritožniki, dejansko niso bila zajeta v pravnem redu Skupnosti.

8. Opozoriti je treba, da pritožba, vložena pri evropskem varuhu človekovih pravic, ni vsebovala nobene pritožbe zoper postopek, uporabljen v tej zadevi. Pritožniki v bistvu niso bili zadovoljni z dejstvom, da Komisija ni mogla ukrepati proti Nemčiji zaradi pomanjkanja pravne podlage, in so izrazili le splošne obtožbe v zvezi z „napačno politiko“ nemških organov, ki jo je po mnenju pritožnikov Komisija podprla. Dejansko je ta pritožba ponovno vsebovala enake elemente, ki jih je Komisija že obravnavala v svojih dopisih, poslanih pritožnikom v predhodnih treh letih.

Pripombe pritožnikov

Pritožniki so predložili svoje pripombe z dopisi z dne 21. januarja, 8. februarja in 23. februarja 2004. Skratka, v teh stališčih je bilo navedeno, da je nemška nacionalna zakonodaja o psih kršila Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ker je bila omejitev trgovine, ki jo je vsebovala, neupravičena. Po njihovem mnenju ta kršitev nikakor ni bila odpravljena z nemško uredbo o uporabi, navedeno v mnenju Komisije. Pritožniki so zato vztrajali pri svoji trditvi, da Komisija ni upoštevala očitnih kršitev prava Skupnosti.

Pritožniki so 26. marca 2004 varuha človekovih pravic opozorili na sodbo nemškega ustavnega sodišča (4). Sodba, ki je bila objavljena 16. marca 2004, se je nanašala na zakonitost nemške nacionalne zakonodaje o psih. Pred Sodiščem je bilo izpodbijano, da je bila zakonodaja nesorazmerna in znanstveno neupravičena ter da je kršila pravice Skupnosti do prostega gibanja. Sodišče je v svoji odločbi izrecno navedlo, da ne more preverjati skladnosti zakonodaje s pravom Skupnosti (del B., II, točka 55). Pregledala pa je, ali je bila prepoved uvoza sorazmerna in znanstveno utemeljena. Čeprav je Sodišče priznalo, da se znanstveniki očitno dosledno strinjajo, da o nevarnosti psa ni mogoče sklepati zgolj na podlagi genetske sestave psa, je ugotovilo tudi, da ni mogoče izključiti, da lahko geni prispevajo k stopnji nevarnosti (del C, I., točka 75). Zato je ugotovilo, da je imel nemški zakonodajalec glede na visoko vrednost človeškega življenja v nemški ustavi ustrezno podlago za sprejetje zadevne zakonodaje, del C, I., točka 79, in da je bila zakonodaja sorazmerna (del C, I., točka 80).

ODLOČBA

1 Uvodna opomba

1.1 Poleg trditve, da Komisija ni upoštevala očitnih kršitev prava Skupnosti in zato ni začela postopka za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji, so pritožniki navedli še, da Komisija neupravičeno ni predlagala ukrepov za obravnavo ravnanja nemških organov s psi v Nemčiji.

Komisija je pojasnila, da Evropska unija ni pristojna za sprejemanje zakonodaje ali drugačno obravnavo vprašanj dobrega počutja živali, na katera se sklicujejo pritožniki, in da zato Komisija ne more predlagati ali sprejeti nobenih ukrepov v zvezi s tem. Zdi se, da je bil ta sklep rezultat obsežnega dialoga z državami članicami o tem, ali bi načelo subsidiarnosti Uniji omogočilo ukrepanje.

1.2 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in statut evropskega varuha človekovih pravic določata natančne pogoje za dopustnost pritožbe. Varuh človekovih pravic lahko začne preiskavo le, če so ti pogoji izpolnjeni. Eden od teh pogojev je člen 2.2 statuta evropskega varuha človekovih pravic (5):

"Vsak državljan Unije (...) lahko (...) vloži pritožbo pri varuhu človekovih pravic zaradi nepravilnosti..."

Pritožbe, ki se nanašajo na pristojnost Komisije, da predlaga zakonodajo, se ne nanašajo na morebitne primere nepravilnosti, temveč na politično pristojnost te institucije. Varuh človekovih pravic zato meni, da ne bi bilo v njegovi pristojnosti, da bi preučil trditev pritožnikov, da Komisija napačno ni predlagala ukrepov za obravnavo zdravljenja psov v Nemčiji.

2 Trditev, da Komisija ni upoštevala očitnih kršitev

2.1 Pritožniki so v pritožbi zaradi kršitve, naslovljeni na Komisijo, trdili, da je nemška zakonodaja o uvozu in reji nekaterih pasem psov v nasprotju z zakonodajo Skupnosti. Trdili so, da bi morala Komisija ukrepati proti Nemčiji. Komisija je pritožbo evidentirala in o tem ustrezno obvestila pritožnike. Komisija je nato pritožnike obvestila, da glede na svojo preučitev zadeve ne bo sprožila postopka pred Sodiščem proti Nemčiji.

Pritožniki so v pritožbi varuhu človekovih pravic trdili, da Komisija ni upoštevala očitnih kršitev prava Skupnosti.

2.2 Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je bila zgoraj navedena zakonodaja nemškim organom sporočena v okviru postopka iz Direktive 98/34 (6). Komisija je nemške organe obvestila o svojem stališču, da prepoved uvoza nekaterih pasem v Nemčijo ni bila v skladu s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti niti s členom 4 Uredbe 827/68/EGS (7), ker je pomenila kršitev pravil o prostem pretoku blaga. Po pripombah Komisije je Nemčija sprejela odlok o uporabi (8), ki je vključeval izjeme od prepovedi uvoza zaradi skladnosti z zgoraj navedenimi pravili Pogodbe.

Komisija se je po tem, ko je upoštevala novo besedilo uredbe o vlogi in skrbno preučila vse elemente pritožbe, odločila zaključiti spis, ker je menila, da Nemčija ni kršila prava Skupnosti. Preučitev te zadeve, ki so jo opravile službe Komisije, je bila še posebej temeljita in je vključevala različne službe Komisije. O tem vprašanju so bila opravljena posvetovanja z generalnimi direktorati za kmetijstvo, pravosodje in notranje zadeve ter za notranji trg.

2.3 Pritožniki so v svojih pripombah vztrajali pri svojih trditvah.

2.4 Varuh opozarja, da je njegova sedanja preiskava usmerjena v ugotavljanje, ali je pri dejavnostih Evropske komisije prišlo do nepravilnosti. To pomeni, da varuh človekovih pravic preuči, ali je Komisija obravnavala pritožbo zaradi kršitve v skladu s svojimi dolžnostmi dobrega upravljanja in ali je bila njena ugotovitev sprejeta v mejah pravne pristojnosti Komisije in brez očitnih napak pri presoji.

Iz dokazov, ki jih ima varuh človekovih pravic na voljo, je razvidno, da je Komisija nemške organe obvestila, da zadevna nemška zakonodaja po njenem mnenju krši pravo Skupnosti, kar je privedlo do sprejetja nemškega odloka o prošnji za odpravo kršitve. Poleg tega se zdi, da je Komisija na podlagi tega sklenila, da Nemčija ne krši več prava Skupnosti, in da je to storila po obsežnem posvetovanju med službami.

Na podlagi tega varuh človekovih pravic meni, da trditve pritožnikov, da Komisija ni upoštevala očitnih kršitev prava Skupnosti, ni mogoče šteti za dokazano. Zato se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, str. 37).

(2) Bundesgesetzblatt I 2001, št. 16, S. 530.

(3) Verordnung über Ausnahmen zum Verbringungs- und Einfuhrverbot von gefährlichen Hunden in das Inland, 3. April 2002, BGBl I 2002, 1248.

(4) Odločba Sodišča z dne 16. marca 2004 (BVerfG, 1 BvR 1778/01 vom 16.3.2004).

(5) UL 1994, L 113, str. 15.

(6) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, str. 37).

(7) Uredba Sveta (EGS) št. 827/68 z dne 28. junija 1968 o skupni ureditvi trga za nekatere proizvode, navedene v Prilogi II k Pogodbi (UL L 151, str. 16).

(8) Verordnung über Ausnahmen zum Verbringungs- und Einfuhrverbot von gefährlichen Hunden in das Inland, 3. April 2002, BGBl I 2002, 1248.